Neomejen dostop | že od 9,99€
Armenija in Azerbajdžan sta si po operaciji azerbajdžanske vojske v pokrajini Gorski Karabah v četrtek v varnostnem svetu ZN izmenjala resne obtožbe. Armenija je Bakuju očitala, da izvaja »etnično čiščenje« nad armenskim prebivalstvom v Karabahu. Zahodne države s Francijo na čelu so Baku pozvale, naj zagotovi zaščito za tamkajšnje prebivalstvo.
Državi, ki sta že leta v sporu zaradi pokrajine Gorski Karabah, sta v četrtek na izrednem zasedanju varnostnega sveta ZN v New Yorku izrekli ostre besede na račun druga druge. Armenija je Azerbajdžan obtožila, da njegove sile izvajajo etnično čiščenje, Baku pa je vztrajal, da je šlo za protiteroristično operacijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Po besedah armenskega zunanjega ministra Ararata Mirzojana so azerbajdžanske sile pokrajino obstreljevale z raketami in težkim topništvom, tudi s prepovedanim kasetnim strelivom. »Intenzivnost in okrutnost ofenzive jasno kažeta, da je namen dokončati etnično čiščenje armenskega prebivalstva v Gorskem Karabahu,« je dejal Mirzojan.
Po njegovih besedah je bilo prisilno razseljenih več kot 10.000 ljudi, vključno z ženskami, otroki in starejšimi, ki so prisiljeni živeti na prostem brez hrane ali drugih sredstev za preživetje. Na tisoče družin je bilo ločenih, je dejal.
Po poročanju armenskih medijev je bilo v spopadih v zadnjih dneh ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 pa ranjenih.
Mirzojan je bil pri tem kritičen, češ da so bile razmere na območju že dlje časa alarmantne, a mednarodna skupnost opozorilnih znakov ni vzela dovolj resno, varnostni svet pa se ni ustrezno odzval.
Azerbajdžanski zunanji minister Jejhun Bajramov pa je zatrdil, da je šlo v resnici za »protiteroristične ukrepe Azerbajdžana«, in Armenijo obtožil zavajanja mednarodne skupnosti. V regiji je po njegovih besedah na tisoče armenskih enot, ki so opremljene s težkim orožjem, tanki in topništvom.
K izrednemu zasedanju varnostnega sveta ZN je pozvala Francija, potem ko je Azerbajdžan v Gorskem Karabahu, kjer živi večinoma armensko prebivalstvo, v torek sprožil vojaško operacijo, ki jo je končal dan kasneje, ko so armenski separatisti privolili v prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji.
Zahodne sile so v zadnjih dneh pozvale Azerbajdžan, naj zaščiti tamkajšnje prebivalstvo. »Če Azerbajdžan resnično želi doseči mirno rešitev s pogajanji, mora nemudoma predložiti oprijemljiva jamstva,« je dejala francoska zunanja ministrica Catherine Colonna.
Baku je pozvala, naj se vključi v pogovore o zaščiti prebivalstva in »izključi uporabo sile«. Pozvala je tudi k popolnemu odprtju edinega cestnega koridorja Lačin, ki povezuje Armenijo z Gorskim Karabahom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
K umiritvi napetosti je pozvala tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. »Ljudje v regiji potrebujejo trajen mir med Azerbajdžanom in Armenijo. To pa je mogoče doseči le za pogajalsko mizo,« je poudarila.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji