Ekonomisti in ekonomika s srcem

Nobelovo nagrado za ekonomijo so si letos razdelili profesorji Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za eksperimentalne raziskave, ki so »zelo izboljšale našo sposobnost za spopad z globalno revščino. Njihov pristop, zasnovan na poskusih, je v vsega dveh desetletjih spremenil razvojno ekonomijo, ki je zdaj cvetoče področje raziskovanja, ima pa tudi velik potencial, da še najprej izboljšuje življenje najrevnejših ljudi na planetu.« To so v utemeljitvi zapisali švedski akademiki.

Banerjee in Duflojeva prihajata s priznane ameriške univerze MIT, Kremer pa s prav tako uglednega ameriškega Harvarda. »Cilj mojih raziskav je, da je boj proti revščini zasnovan na znanstvenih dokazih. Ljudje, ki želijo pomagati revnim, pogosto ne razumejo globokih in med seboj povezanih korenin revščine. Mi smo se poskušali lotiti vsakega problema posebej. Tako, da smo poskušali ugotoviti, kaj je vzrok zanj in kaj je mogoče storiti, kaj deluje, kaj ne ter zakaj je tako,« je v prvem odzivu povedala Esther Duflo, sicer šele druga ženska prejemnica nagrade švedske centralne banke v spomin na Alfreda Nobela za dosežke v ekonomski znanosti. Tako se uradno imenuje priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1969.

In kakšen je bil njen odziv, ko je sredi noči zazvonil telefon z novico iz Stockhoma, da je prejela ugledno nagrado? »Počutila sem se neverjetno ponižno. Nisem si mislila, da lahko dobiš Nobelovo nagrado za ekonomijo, dokler nisi bistveno starejši kot katerikoli od nas treh,« je iskreno povedala 46-letna francosko-ameriška ekonomistka, do zdaj najmlajša prejemnica tega priznanje. Njen mož in sonagrajenec indijski Američan Banerjee ima 58 let, Američan Kremer pa 54.



Kljub izboljšanju standarda večine svetovnega prebivalstva še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v izjemni revščini, pet milijonov otrok vsako leto umre zaradi bolezni, ki bi jih bilo mogoče pozdraviti, polovica otrok pa konča šolanje brez osnovnih znanj pisanja in računanja. Letošnji nagrajenci so ta vprašanja razdelili v manjše, obvladljivejše posege za izboljšanje izobraževanja in zdravja otrok. Rezultati njihovega dela so, denimo, že opazni v Indiji, kjer je pet milijonov otrok vključenih v programe tutorstva v šolah, v nekaterih državah pa so zaradi njihovih raziskav uvedli subvencije za preventivno zdravstvo. Tako je nagrado utemeljila švedska kraljeva akademija znanosti.

Kovač: nagrada v prave roke

»Nagrada je šla v roke simpatični skupini razmeroma mladih ekonomistov z različnim izvorom ter zelo naprednimi in zelo konkretnimi pristopi. Značaj njihovega dela je bil skoraj laboratorijski. Delali so na terenu [v Indiji in Afriki], s terenom tudi živeli ter tam spreminjali stanje in neposredno koristili ljudem. V imenu teorije in v imenu ljudi, ki jim je ta gospodarski model tudi namenjen. Priznanje je dobila ekonomika s srcem. Nekaj, kar je preprosto srčno, kar ni akademsko, je pa ravno tisto, kar potrebujemo,« je odločitev pokomentiral Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete.



Nagrajenci se po njegovem mnenju v nasprotju s prevladujočo konservativno chicaško šolo postavljajo z naprednejšo agendo, z razvojno ekonomijo, ki je cepljena na eksperimentalno ekonomiko, vezano na konkretne primere in rešitve. Tak pristop nam, tako pravi Kovač, preprosto manjka zdaj, ko smo vsi strašno zatopljeni v globalne ekonomske probleme in velike strateške zadeve.