OSLO – Velika favoritinja je bila mlada okoljska aktivistka, toda zmaga je šla v roke etiopskemu premierju
Abiyu Ahmedu, in sicer za zasluge pri doseganju mirovnega sporazuma z Eritrejo. Ta je sprožil proces nujno potrebnih demokratičnih reform, denimo, ukinil je izredne razmere v državi, podelil amnestijo več tisoč političnim zapornikom, odpravil medijsko cenzuro, priznal do zdaj nezakonite opozicijske skupine, odstranil vojaške in civilne pomembneže, obtožene korupcije, ter občutno povečal vpliv žensk v etiopskem političnem in družbenem življenju.
...
Težko pričakovana vsakoletna podelitev je tudi letos postregla z zanimivimi in nedvomno zaslužnimi nominiranci, in ker je letos nedvomno v ospredju boj proti podnebnim spremembam, se je mnogih dotaknil pogum Švedinje
Grete Thunberg.
Lani je sprožila globalno gibanje za ukrepe za reševanje našega planeta, drzno je okrcala tudi svetovne voditelje in se udeležila številnih pomembnih srečanj ter opozorila na velike grožnje, ki nas bodo pokopale, če se ne bomo uprli največjemu sovražniku zemlje: človeku.
Okoljski aktivizem je velikokrat tudi pot do miru, poudarjajo v Oslu, a je etiopski premier tokrat odločneje prepričal odbor, saj je ob nastopu premierskega mandata aprila lani dal pomembno pobudo za reševanje spora o meji s sosednjo Eritrejo.
830
tisoč evrov je vredna letošnja Nobelova nagrada.
Pojavili so se pomisleki, da je za nagrado prezgodaj, a so v odboru pojasnili, da si premierova prizadevanja že zdaj zaslužijo priznanje in spodbudo za nadaljnje delovanje, ki bo še naprej krepilo bratstvo med državami vzhodne in severovzhodne Afrike. Ahmed bo nagrado, 830.000 evrov, prejel na slovesnosti v Oslu 10. decembra, na obletnico smrti švedskega industrialca in izumitelja dinamita
Alfreda Nobela.
Lani sta jo prejela borca proti spolnemu nasilju nad ženskami v konfliktih, kongovski zdravnik
Denis Mukwege in jazidska aktivistka ter nekdanja ujetnica skrajne skupine Islamska država
Nadia Murad.
Komentarji