Einsteinovo Božje pismo prodali za 2,6 milijona evrov

Na roke napisano pismo, ki ga je slavni znanstvenik Albert Einstein napisal nemškemu filozofu Ericu Gutkindu 3. januarja 1954, so pri newyorški dražbeni hiši Christie's prodali za 2,9 milijona dolarjev ali 2,6 milijona evrov.

Stran in pol dolgo pismo, ki se ga je prijelo ime »Božje pismo«, velja za Einsteinovo ključno izjavo o odnosu med vero in znanostjo. Pri dražbeni hiši so računali, da bodo zanj iztržili vsaj milijon in pol, dobili pa so torej še enkrat več.

»To izjemno zasebno pismo je Einstein napisal leto dni pred smrtjo in ostaja najbolj jasen izraz njegovih verskih in filozofskih pogledov,« so ga pospremili pri dražbeni hiši. 

»Beseda bog je zame le izraz in produkt človeške šibkosti,« je v svojem maternem jeziku nemščini zapisal takrat 74-letni fizik. »Biblija je zbirka častivrednih, a še vedno precej primitivnih legend.« »Nobena interpretacija, ne glede na to, kako je pretanjena, zame tega ne more spremeniti,« je dodal. V tem so prepoznali dokaz, da je bil fizik ateist, s čimer pa se ni strinjal, ampak se je označeval za »globoko vernega nevernika«.



Nobelov nagrajenec se je v pismu obregnil tudi ob svojo judovsko identiteto, pri čemer je zapisal, da je ta »kot vse druge religije plod primitivnega vraževerja«. »Judje, ki jim zadovoljno pripadam in v miselnosti katerih sem globoko zasidran, zame kljub temu ne nosijo drugačnega dostojanstva kot vsi drugi ljudje. Kolikor sežejo moje izkušnje, niso nič boljši od drugih človeških skupin, čeprav so zaščiteni od najhujšega zaradi pomanjkanja moči. Nič izbranega ne vidim v njih,« je zapisal v pismu, ki ga je odposlal iz Princetona v New Jerseyju.

Pismo je nastalo kot odgovor na Gutkindovo delo Izberite življenje, v katerem je Biblijo prestavil kot poziv k borbi, judovsko vero in Izrael pa kot nepokvarljiva. Filozof, rojen v Berlinu, se je v svoji karieri posvečal predvsem judovski filozofiji. Einsteinu, kot so zapisali pri dražbeni hiši, je knjigo predstavil danski matematik L. E. J. Brouwer. Pismo je sicer res kritika knjige, a se kljub temu strinja o pomembnosti moralnih temeljev, ki se dvigajo nad lastnimi interesi in doprinašajo človeštvu, so zapisali pri dražbeni hiši.



Einstein je v Princeton kot begunec z drugo ženo Elso prispel leta 1933 in sedem let pozneje postal ameriški državljan. Čeprav se je, kot je sam opisal, rodil v neverujoči judovski družini, ga je družina povsem logično vpisala v judovske šole, kjer se je spoznaval s filozofijo in si izoblikoval svoje mnenje o veri, o kateri pa je najjasneje spregovoril šele v omenjenem pismu.