Dvostransko reševanje evropskega turizma

Bruselj – Strahov, da letošnje turistične sezone v Evropi sploh ne bi bilo, sicer ni več, a državam članicam EU se še ne uspeva najbolje usklajevati glede odpiranja mej in prihoda gostov na počitnice.

Po izbruhu pandemije so zaprle meje za vse poti, ki niso bile nujne. Ena od bojazni je, da bi ob izstopanju iz krize dobili nekaj »mini schengnov« po posameznih delih Evrope. Pogovori o odpiranju mej potekajo v manjših skupinah ali pa so odločitve razglašene kar enostransko.

Vsaj v Bruslju nočejo takšnega scenarija, ki bi načel notranji trg, zato zagovarjajo usklajeno delovanje. To naj bi temeljilo na epidemiološkem položaju in zmogljivosti za uporabo omejitvenih ukrepov na celotni poti turista. Upoštevani naj bi bili gospodarski in socialni učinki prestopanja meje.

Preberite še: Turistični populizem​

Spet o koridorjih

Ministri držav članic EU, pristojni za turizem, so se na videokonferenci še sami lotili številnih nerešenih vprašanj, povezanih z oživljanjem turizma. Hrvaški minister Gari Cappelli je opozoril na nejasnosti glede organizacije koridorjev, ki bi med državami lahko bili vzpostavljeni (denimo z letalskimi prevozi).

Države, ki še imajo več težav z obvladovanjem pandemije, želijo imeti več nadzora ob prihodu ali odhodov potnikov, tudi s testiranjem. Po drugi strani nekaj držav članic želi le minimalne ukrepe, kot so fizična razdalja, higiena in merjenje temperature.
 

Za predvidljiv režim

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc je po zasedanju pojasnil, da se Slovenija, podobno kot že prej s Hrvaško, glede odprtja meje pogovarja z Avstrijo in Madžarsko. Glavno vlogo bodo imeli inštituti za javno zdravje. Po njegovem mnenju je ključno, da ne bo diskriminacije in da bo režim na mejah predvidljiv.

Zato se ne bi smelo zgoditi, da bi nemški državljan, ki je pripotoval skozi Avstrijo, imel težave na slovenski meji z Italijo. Avstrijsko oklevanje pri odpiranju meje s Slovenijo je sicer povezal s skrbmi glede Italije.

Enotna merila za odpiranje mej in karantene

Prestopanje mej naj bi bilo zagotovljeno le med državami, »ki imajo virus pod nadzorom«. Nemški zunanji minister Heiko Maas je po opravljenih dveh krogih pogovorov s sosednjimi in ciljnimi turističnimi državami pozval k previdnosti. »Jasno je, da nočemo evropskega tekmovanja za turiste,« je povedal.

V Nemčiji, ki je svetovna turistična prvakinja, želijo doseči, da se bodo ljudje domov lahko vrnili brez omejitev. V Evropi bi zato morali imeti čim enotnejša merila za odpiranje mej in karantene. Želijo tudi varnost, »da poletnega turizma ne bi plačali drago z drugim valom okužb«.

Priporočamo: Kako bo kriza vplivala na cene nepremičnin​

Grčija in Hrvaška hitita

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pričakuje od prihodnjega proračuna EU in načrtovanega sklada za okrevanje znatno pomoč za turistični sektor. V njem je zaposlenih okoli 11 milijonov Evropejcev, med pandemijo je bil ena najbolj prizadetih panog. V državah, kot sta Grčija in Hrvaška, je turizem steber gospodarstva.

Obe zato hitita pri odpiranju vrat gostom. Evropska komisija bo prihodnjo sredo predstavila predlog proračuna EU za obdobje 2021–2027 in sveženj za okrevanje evropskega gospodarstva.


 

Vavčerji so kočljivo vprašanje

Ena od žgočih razprav v EU zadeva vavčerje za odpovedana potovanja. Približno polovica držav članic je prepričanih, da bi morali upoštevati krizne razmere in imeti pred očmi tako pravice potrošnikov kot tudi agencij. Slovenija je v skupini članic, ki so sprejele posebno zakonodajo o vavčerjih in vračilu denarja po letu dni.

»Treba je zavarovati tako potrošnike kot agencije,« je prepričan Zajc. Po evropski direktivi bi bili potniki upravičeni do vračila že v 14 dneh, zagovorniki prožnejših rešitev pa pravijo, da bi takojšnje plačilo povzročilo propad agencij in na koncu bi potrošniki ostali brez vsega.

V evropski komisiji so sicer že namigovali, da bi utegnili sprožiti postopke proti državam članicam, ki so se odločile za drugačne rešitve, kot so predvidene v zakonodaji EU.