Donald Trump spet kandidira za predsednika ZDA

45. predsednik ZDA Donald Trump je kandidat za 47. predsednika. Republikanski prvak je pri zvezni volilni komisiji vložil prijavo za ponovno predsedniško kandidaturo na volitvah leta 2024 ter dejanje proslavil v svoji floridski vili Mar-a-Lago, okrašeni z ameriškimi zastavami.

Ponovno kandidaturo mu zato, ker ni izpolnil dveh mandatov, dovoljuje ustava, a se je doslej to posrečilo samo predsedniku Groverju Clevelandu konec devetnajstega stoletja. Trump je v svojem znanem slogu dan ponovne kandidature razglasil za »upajmo enega najpomembnejših dni v zgodovini naše države« in izjavil, da se Amerika vrača. Ostro je napadel demokratskega predsednika Joeja Bidna, češ da vedno zaspi na mednarodnih konferencah, da je povzročil rekordno inflacijo ter kaotični umik iz Afganistana, »enega najbolj sramotnih trenutkov v zgodovini ZDA«.

Zadnjega republikanskega predsednika je spremljala njegova prva dama Melania. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Pomanjkljiva zaščita meje z Mehiko prinaša invazijo migrantov in mamil, je bil kritičen Trump in ukrepanje proti temu naznanil kot stvar, ki se je bo lotil prvi dan svojega ponovnega bivanja v Beli hiši. Bojeval se bo tudi proti kritični teoriji rase in zmanjševanju starševskih pravic v ameriških šolah. Radikalne prakse bo izkoreninil iz ameriške vojske ter končal njeno približevanje tretji svetovni vojni, kamor jo po njegovem prepričanju potiska Biden. Naznanil je tudi dosmrtno prepoved lobiranja za nekdanje člane kongresa ter prepoved trgovanja sedanjih članov z zaupnimi poslovnimi informacijami. Na volitvah bo zahteval uveljavitev osebnih izkaznic in glasovanje na isti dan s papirnatimi glasovnicami. Svoj program je imenoval agenda nacionalne veličine in posvaril pred maščevanjem »skorumpiranega sistema«. Ni bilo veselo niti za našo prvo damo, je pokazal na Melanio, a kljub temu napovedal boj vsemu, od marksistov do temnega denarja, ter skorajšnjo postavitev ameriške zastave na Marsu.

Napoved očetove ponovne kandidature je spremljal tudi sin Barron, na fotografiji ob Trumpovem zetu Jaredu Kushnerju. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Za demokratske in številne druge Američane je vrnitev predsednika, proti kateremu sta bila izvedena dva poskusa odpoklica, nezaslišana. Demokratski predsednik je Trumpovo gibanje »naredimo Ameriko spet veliko« imenoval kar polfašistično, med Trumpovo napovedjo ponovne kandidature pa je bil napis »maga« razstavljen na vidnih mestih. Po novi javnomnenjski raziskavi bi kar 47 odstotkov republikanskih volivcev spet glasovalo za svojega zadnjega predsednika. V obeh ustavnih tožbah ter še propadli preiskavi nekdanjega direktorja FBI Roberta Muellerja vidijo nagajanje edinemu politiku, ki se je zavzel za interese Američanov, in še posebej ameriškega delavskega razreda. Velik del tega je prepričan, da je »washingtonsko močvirje« njihove interese prodalo Kitajski.

Trumpovo  gibanje je mnogim trn v peti. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Trump je z njemu značilno mešanico populizma in konservativnih načel vladanja, značilnih po nizkih davkih in odpravljanju regulacij, v času svojega delovanja v Beli hiši pridobil tudi republikanski establišment in več kot 60 odstotkov republikanskih volivcev še vedno verjame, da so mu bile volitve leta 2020 ukradene. Zaradi vdora privržencev v kongres 6. januarja 2021 pa si je pridobil veliko zapriseženih sovražnikov, med njimi svojega podpredsednika Mika Pencea. Druge je razjezil z nesramnim jezikom in vse več republikanskih prvakov meni, da takšen ne more pridobiti neodločenih volivcev.

Najbolj ogorčen boj se napoveduje s floridskim guvernerjem Ronom DeSantisom, ki je na vmesnih volitvah prejšnji teden pometel z demokratskim tekmecem, medtem ko eni Trumpu očitajo podporo »manj kvalitetnim« kandidatom. DeSantis še ni izključil lastne predsedniške kandidature, Trump pa spet napoveduje vojno proti vsakomur in vsem, ki niso na njegovi strani.