»Donald J. Trump iz države Floride« je potrjen za 47. predsednika ZDA

Zimska ujma, ki je zajela tudi ameriško prestolnico Washington, ni preprečila kongresne potrditve zmage prejšnjega in prihodnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa in njegovega podpredsednika J. D. Vancea. Republikanca sta zbrala 312 elektorskih glasov, podpredsednica Kamala Harris pa je morala priznati, da je sama skupaj s svojim podpredsedniškim kandidatom Timom Walzem dosegla le 226 glasov.

Izvoljeni predsednik Donald Trump s tesnim sodelavcem  Elonom Muskom. FOTO: Brandon Bell via Reuters

Republikanci so že konec tedna izvolili predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, njihov senatni prvak John Thune je vodstvo zgornjega kongresnega doma prevzel že prej. Zmagovalec novembrskih volitev Donald Trump, ki bo dvajsetega januarja ponovno prevzel Belo hišo, je na svojem družbenem omrežju naznanil velik trenutek v zgodovini gibanja »Naredimo Ameriko spet veliko«. Napovedal je eno samo obsežno zakonodajo za uveljavitev njegove agende: zavarovanje državnih meja, spodbuda pridobivanju ameriške energije, nadaljevanje nižanja davkov.

Zimska ujma ni preprečila potrditve elektorskih glasov za republikanca Trumpa in Vancea. FOTO: Jon Cherry Getty Images via AFP

»Vse in še veliko več bo poravnano s carinami za države, ki so leta zlorabljale ZDA,« je Američanom ponovno obljubil republikanski prvak. Ni še znano, kako bodo na to odgovorile prizadete tuje države s Kitajsko na čelu in tudi domači nasprotniki za zdaj raje le spominjajo na dogodke izpred štirih let, ko so Trumpovi privrženci vdrli v kongres. Še vedno predsednik ZDA Joe Biden je v zapisu za časopis Washington Post poudaril, da bo sam poskrbel za miren prenos oblasti, a tudi spomnil na 6. januar 2021, ko so »nasilni vstajniki« napadli Kapitolski grič, ogrozili življenje izvoljenim predstavnikom in napadli pogumne sile reda. »Pred štirimi leti je bila na preizkušnji naša demokracija, a je prevladala.«

Še vedno demokratski predsednik Joe Biden je obsodil dogodke izpred štirih let. FOTO: Ken Cedeno/Reuters

Odhajajoči prvi demokrat je vesel, da letos ne bo česa podobnega, po njegovem pa nikoli ne bi smeli pozabiti na »brezsramni napad«. Tudi za številne druge Američane dogajanja izpred štirih let, ko je vdoru Trumpovih privržencev na Kapitolski grič sledilo večurno nasilje, razumejo kot največjo krizo novejše zgodovine ZDA. Zakulisni boj za interpretacijo teh in drugih dogodkov zadnjih dveh administracij pa se šele dobro začenja. Trump in njegovi dramatične dogodke izpred štirih let vidijo popolnoma nasprotno in bodo svoje poglede poskušali tudi uveljaviti, najprej z napovedano izpustitvijo vseh nenasilnih protestnikov iz »washingtonskega gulaga«.

Po njihovem prepričanju demokrati zapirajo stare mame, ki so se sprehodile skozi odprta vrata kongresa, štiri leta pa so molčali o številnih sodelavcih zveznega preiskovalnega urada in morda tudi obveščevalnih služb v množici. Še posebej demonstrant Ray Epps, ki ni niti dneva preživel v zaporu, je na številnih videoposnetkih zabeležen med pozivanjem k vdoru v kongres. FBI se ni posrečilo najti niti nastavljavca ali nastavljavke cevnih bomb v bližini uradov republikanske in demokratske stranke na večer pred vdorom. Čeprav niso eksplodirale, so pozornost kongresne policije še bolj odvrnile od dogodkov na Kapitolskem griču.

Republikanci bodo morda preiskovali svojo nekdanjo visoko političarko Liz Cheney, ki ji je Biden podelil predsedniško medaljo svobode. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Republikanci verjamejo, da je posebna preiskovalna komisija pod demokratskim vodstvom kasneje uničila številne dokumente in dokaze. Biden je njeni republikanski članici Liz Cheney – in demokratskemu predsedniku komisije Bennieju Thompsonu – pred kratkim podelil predsedniško medaljo svobode. Po prepričanju republikancev bi si zaslužila kazensko preiskavo.

Trump, ki je bil sam predmet poskusov odpoklica in atentatov, bo morda v drugem mandatu zahteval korenitejše preiskave teh dogodkov. Republikanci poudarjajo, da sta življenje izgubili le dve protestnici, med njimi vojaška veteranka Ashli Babbitt, ki jo je od blizu ustrelil policist. V ponedeljek so Kapitolski grič obkrožale visoke ograde, nadzorovalo pa ga je več sto članov ameriške nacionalne garde, ki je pred štirimi leti ni bilo. Trump in njegovi za pomanjkljiv nadzor še danes obtožujejo tedanjo demokratsko predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi.

Vermontski senator Bernie Sanders je pomagal pri pomiku demokratske stranke k skrajni levici. FOTO: Elizabeth Frantz/Reuters

Takšni prepiri zagotovo ne bodo pomagali k ameriški politični spravi, že brez tega pa so načrti in ideali obeh velikih ameriških strank na diametralno nasprotnih bregovih. V demokratski stranki kljub odmevnemu novembrskemu porazu še ni slišati zahtev po pomiku nazaj na sredino od skrajne levice, kamor jo je Biden popeljal tudi zaradi velike priljubljenosti demokratičnega socialista Bernieja Sandersa med svojimi. Skrajno leva gospodarska in druga politika pa je Američanom prinesla veliko draginjo in nezadovoljstvo zaradi priseljevanja ter poudarjanja rasnih, spolnih in drugih razlik. Tudi zato so republikanci danes imeli zadoščenje, da je potrditvi Trumpove zmage – in lastnega poraza – predsedovala demokratska podpredsednica Kamala Harris, ki je poleti od Bidna prevzela predsedniško kandidaturo.

Demokratski predsednik Joe Biden je tik pred odhodom iz Bele hipe prepovedal prihodnje črpanje fosilnih goriv v bližini ameriških obal. FOTO: Mario Tama Getty Images via AFP

Po dvajsetem januarju bodo poskušali spreobrniti še številne druge ukrepe štirih let demokratske vladavine, spopad o tem in vsem drugem pa se bo selil v kongres, kjer imajo republikanci v predstavniškem domu le minimalno večino. Še pred odhodom iz Bele hiše je Biden proti Trumpu, ki vso svojo gospodarsko politiko temelji na nižanju cen energije, izstrelil puščico s prepovedjo prihodnjega črpanja fosilnih goriv v bližini ameriških obal.