Devet življenj Nicolása Madura

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je odgovornost za eksploziji, ki sta prekinili njegov govor v središču Caracasa, pripisal opoziciji, oblastem v sosednji Kolumbiji in elementom iz ZDA. Toda ozadje incidenta oziroma »poskusa atentata«, dva dni potem ko je bil zabeležen v neposrednem televizijskem prenosu, s tem še zdaleč ni razjasnjeno.

O eksplozijah, ki sta odjeknili med praznovanjem 81. obletnice venezuelske nacionalne garde, poleg uradne razlage kroži več teorij, od katerih se vse zdijo bolj ali manj verjetne. V tej politično najbolj problematični južnoameriški državi namreč ne primanjkuje prostora za manipulacije. Če so bile te v preteklosti predvsem v domeni oblasti, si ni težko zamisliti, da bi v kriznih časih, ko se zdi legitimnost bolivarske socialistične revolucije načeta do konca, po njih posegla tudi opozicija. Toda hkrati si ni težko predstavljati, kako bi lahko oblast domnevni poskus atentata usmerila sebi v prid in na njegovi podlagi še okrepila pritisk na politične nasprotnike.
 

Teroristi in najeti morilci

Kaotične prizore ob koncu tedna sta po vladnih navedbah povzročili brezpilotni letali, naloženi z eksplozivom, ki sta se, preden sta eksplodirali, znašli nad prizoriščem proslave, na kateri je poleg političnega vrha sodelovalo tudi nekaj sto pripadnikov nacionalne garde. Tarča naj bi bil predsednik Maduro, ki je odgovornost za domnevni poskus atentata pripisal venezuelski desnici, kolumbijski vladi pod vodstvom Juana Manuela Santosa in posameznikom iz ZDA.

Maduro svojih trditev ni podkrepil z dokazi, je pa venezuelski notranji minister Néstor Reverol potrdil, da so pripadniki varnostnih enot v sklopu preiskave incidenta aretirali šesterico »teroristov in najetih morilcev«. Odgovornost za napad je še isti dan prevzela obskurna opozicijska skupina Nacionalno gibanje vojakov v majicah s kratkimi rokavi in na twitterju zapisala, da je z dejanjem hotela dokazati ranljivost venezuelske oblasti. Tudi njeni predstavniki niso ponudili nikakršnih dokazov o vpletenosti.


 

Alternativne razlage

Predstavniki kolumbijske vlade, ki je v zadnjih letih ponudila zatočišče okoli milijonu obubožanih Venezuelcev, so obtožbe venezuelskega predsednika označili za absurdne in zavrnili kakršno koli vpletenost v incident. Enako so storili predstavniki ameriške administracije, ki so dopustili možnost, da bi lahko bil napad zaigran.

Vsesplošno paniko, ki je med slovesnostjo zajela predsednika, ožji krog njegovih sodelavcev in pripadnike nacionalne garde bi bilo težko zaigrati. A to še ne pomeni, da je bil incident načrtovan oziroma del večje zarote. Kot da položaj ne bi bil že dovolj konfuzen, sta se v nedeljo pojavili še vsaj dve alternativni razlagi dogajanja. Po prvi je bilo vanj vpleteno zgolj eno vojaško brezpilotno letalo, nad katerim je venezuelska vojska izgubila nadzor. Po drugi pa je bil za eksploziji kriv plin, ki ga je razneslo v bližnjem stanovanjskem kompleksu. To so v izjavah za AP zatrdili člani lokalne gasilske brigade.

V Venezueli, ki preživlja eno najhujših političnih in gospodarskih kriz v svoji zgodovini, je sobotno dogajanje nedvomno okrepilo občutek negotovosti, ki v državi prevladuje že vse od prejšnjega poletja, ko je bilo v nasilnih demonstracijah ubitih več kot sto ljudi. Čeprav so se varnostne razmere od takrat nekoliko izboljšale, incident zagotovo ne bo pripomogel k ohranjanju podobe nedotakljivosti Madurovega režima. Vsekakor pa bo lahko in po vsej verjetnosti tudi bo privedel do novega poskusa konsolidacije predsednikove moči.