Dednim lordom so šteti dnevi v britanskem parlamentu

Med 805 člani britanske lordske zbornice najdemo tudi 92 moških, ki so položaje podedovali od svojih očetov. Predlog reforme delovanja zgornjega doma parlamenta, ki ga je v zakonodajno proceduro danes vložila nova laburistična vlada pod vodstvom Keira Starmerja, jim bo odvzel pravico do sedeža in glasovanja v prastari instituciji.

Baron William Stonor bi lahko postal zadnji lord, ki je bil v zbornico imenovan po dedni liniji. Septembra 2023 je zmagal na nadomestnih volitvah, rezerviranih izključno za kandidate, ki so svoje lordske nazive nasledili od svojih očetov. Z izvolitvijo je zapolnil prosti sedež, ki ga je od leta 1968 pa vse do smrti zasedal baron Michael Brougham. V nasprotju z baronom Broughamom si baron Stonor ne more obetati doživljenskega mandata; v nekaj več kot letu dni naj bi v okviru najobsežnejše parlamentarne reforme v Združenem kraljestvu od vstopa v novo tisočletje ostal brez mesta v zgornjem domu – skupaj s preostalimi 91 dednimi lordi, za katere se je nova laburistična oblast odločila, da se je njihov čas v zgodovini britanskega parlamentarizma dokončno iztekel.

Od kraljevega govora do zakonodajnega predloga

Napoved reforme je bila vključena v letošnji kraljev govor, v katerem je Karel III. julija pred nabito polno dvorano zgornjega doma britanskega parlamenta naznanil vladne ukrepe za »modernizacijo ustave«, med katere je umestil tudi »odvzem pravice dednih lordov do sedenja in glasovanja v lordski zbornici«.

Z uresničitvijo teh načrtov bodo lahko v zbornici sedeli samo še člani, ki jih monarh imenuje v naziv na predlog predsednika vlade, pa tudi vodje opozicije in prvakov drugih strank, oziroma tisti, ki so do položaja upravičeni zaradi poklica, ki ga opravljajo. Spremembe bodo tako imele ne le ustavne, ampak tudi politične posledice, saj bodo najbolj prizadele zastopanost opozicijske konservativne stranke v zgornjem domu. Skoraj polovica od dednih članov namreč zastopa barve konservativcev, večina ostalih pa se uvršča med nepovezane člane.

Laburisti so reformo napovedali že pred vzponom na oblast, ko je Keir Starmer celo izrazil prepričanje, da bi bilo lordsko zbornico treba v celoti ukiniti in jo zamenjati z neposredno izvoljenim organom, rekoč da je njen položaj v ustavni ureditvi Združenega kraljestva »nesprejemljiv« in ga ni mogoče zagovarjati. Ta reciklirana ideja, kot je v začetku leta pokazala anketa agencije YouGov, med Otočani uživa precejšnjo podporo. Naklonjenih ji je kar 59 odstotkov vprašanih.

Korak nazaj od prvotnih načrtov

Stranka je v zadnjih mesecih kljub temu naredila korak nazaj in bolj radikalne načrte za zdaj pospravila v predal; popolnega preoblikovanja institucije, katere začetki segajo v srednji vek, v tem mandatu po navedbah Financial Timesa ni pričakovati. Namesto tega se bodo zagovorniki reforme, kot kaže, zadovoljili z dokončanjem sprememb, ki jih je pred četrt stoletja uvedla prav tako laburistična vlada Tonyja Blaira, ko je število sedežev, namenjenih dednim članom institucije, iz več sto zmanjšala na današnjih 92. V nadaljevanju napovedujejo tudi odpravo doživljenjskih mandatov oziroma uvedbo obvezne upokojitve za člane zbornice pri osemdesetih letih.

»Načelo dednosti v zakonodaji traja predolgo in ni v koraku s sodobno Britanijo,« je pričakovano reformo za londonski Times komentiral Nick Thomas–Symonds, minister v Starmerjevem kabinetu, zadolžen za ustavne spremembe. »Zgornji dom igra ključno vlogo v naši ustavi in ljudje ne bi smeli glasovati o naših zakonih v parlamentu, samo zato ker so se rodili [v naziv].«