Ursula von der Leyen obljublja načrt za dostopna stanovanja

Pred glasovanjem evropskega­ parlamenta o Ursuli von der Leyen­ je bilo na hodnikih v Strasbourgu veliko negotovosti. Toda med akterji različnih političnih barv je prevladovalo prepričanje, da bo Nemki uspelo dobiti še en petletni mandat na čelu evropske komisije.

»Smo v obdobju velikih strahov in negotovosti Evropejcev,« je danes v govoru pred poslanci opozorila ponovna kandidatka za predsednico evropske komisije. Ključno naj bi bilo, da bo EU lahko sama odločala o svoji prihodnosti. V nastopu je bilo največ poudarkov povezanih s spodbujanjem konkurenčnosti gospodarstva. Nova evropska komisija pod njenim vodstvom bi v stotih dneh pripravila načrt o čisti industriji za konkurenčnost in kakovostna delovna mesta.

Pripravili naj bi zakon o pospešitvi razogljičenja gospodarstva. Tako naj bi tudi dosegli cilj o znižanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Napovedala je tudi, da bo EU za vedno končala odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Ko je obisk Viktorja Orbána pri Vladimirju Putinu razglasila za misijo appeasementa, je sledil dolg aplavz. Ruski napad na otroško bolnišnico v njenih očeh »ni bil napaka, temveč sporočilo«.

V načrtih za mandat je poskušala ugoditi različnim interesom držav in političnih skupin. V njenem komisarskem kolegiju naj bi bili po novem med drugim komisarji za Sredozemlje, obrambo in medgeneracijsko pravičnost. Novost je, da bo v pristojnosti enega od komisarjev stanovanjska problematika, ki po Evropi postaja vse bolj žgoča. »Pripravili bomo evropski načrt za dostopna stanovanja,« je napovedala.

Padec bi bil darilo Putinu

Glasovanje se bo začelo ob 13. uri. Rezultati bodo predvidoma znani okoli 14.30.

Iz desnosredinske EPP so prihajala opozorila, da bi bil morebiten padec Ursule von der Leyen in politični kaos, ki bi sledil, pravzaprav velika usluga Viktorju Orbánu in Vladimirju Putinu. »Pričakujemo kar udobno večino,« je bilo slišati optimistično napoved iz njihovih krogov. Štirje poslanci slovenske SDS so v EPP med deklariranimi »oporečniki«. Njihova nova poslanka Zala Tomašič je napovedala, da bodo glasovali proti. Ker bo glasovanje zgodaj popoldne tajno, na koncu ni mogoče ugotoviti, kaj je v resnici poslanec obkrožil na glasovnici.

Peti slovenski poslanec iz skupine EPP Matej Tonin (NSi) je podpornik Ursule von der Leyen. V njegovih očeh izid glasovanja o resoluciji o Ukrajini z jasno obsodbo Orbánove »mirovne misije« v Moskvi, ker da je z njo kršil pogodbe EU, lahko nakazuje današnji razplet pri glasovanju o Ursuli von der Leyen. Za resolucijo je včeraj glasovalo 495 poslancev, 137 jih je bilo proti – največ iz tabora Orbánovih Domoljubov – 47 pa vzdržanih. Podprli so jo tudi vsi slovenski poslanci z izjemo Branka Grimsa, ki se je odločil, da o njej ne bo glasoval.

Pogovori na štiri oči

Ursula von der Leyen potrebuje 361 od 720 glasov. V EPP jih pričakujejo okoli 400. Leta 2019 je bila izvoljena z le devetimi glasovi večine, saj ni imela polne podpore v svoji neuradni koaliciji, predvsem v socialističnem taboru. Med drugimi sta bila proti Milan Brglez in Tanja Fajon iz SD. Matjaž Nemec nadaljuje njuno pot, saj je napovedal, da bo glasoval proti še enemu mandatu za Nemko. Nasprotovanje povezuje z njeno politiko do Gaze, sodelovanjem s skrajno desnico, nedelovanjem glede avstrijskih kršitev prava EU z veriženjem nadzora na meji s Slovenijo ...

V zadnjih dneh je Ursula von der Leyen poskušala neposredno prepričati tudi posamezne poslance. Tako se je na štiri oči sestala z Ireno Jovevo (GS) iz liberalnega tabora. Po pogovoru o kočljivih temah, kot so Palestina, migracijski sporazum v Afriki in sodelovanje s skrajno desnico, je slovenska poslanka bliže podpori kandidatki. Odločila se bo danes. Tudi njen strankarski kolega Marjan Šarec je o Nemki govoril pozitivno, zlasti o njenem angažmaju po poplavah v Sloveniji. Šarec je o Ursuli von der Leyen odločal že pred petimi leti, saj je bil kot premier član evropskega sveta, ki jo je predložil parlamentarcem v imenovanje.

Prebilič med zelenimi izjemami

Ker nima zagotovljenih vseh glasov proevropske koalicije (EPP, socialisti, liberalci), si želi zagotoviti še čim več zaslombe drugje. Zeleni – imajo 53 poslancev – so se ponudili kar sami. Niti včerajšnja sodba o tožbi nekaj njihovih poslancev proti evropski komisiji glede odprtja besedila pogodb o nakupih cepiv proti covidu-19 naj ne bi omajala tega. Vladimir Prebilič, slovenski poslanec v skupini Zelenih, se podpornikom ne bo pridružil. Pri Ursuli von der Leyen ga moti veliko stvari, od domnevno militaristične politike do spodkopavanja zelene politike.

Vladimirja Prebiliča moti domnevno militaristična politika Ursule von der Leyen. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Drugi bazen glasov za Ursulo von der Leyen so Evropski konservativci in reformisti (ECR), ki imajo 78 poslancev. Že dolgo se ugiba o kupčijah EPP z njimi. V torek sta bila dva njihova poslanca izvoljena za podpredsednika parlamenta (v prejšnjem mandatu so imeli le enega od 14), tudi Antonella Sberna iz Bratov Italije. V svoje roke bi lahko dobili tudi vodenje vplivnih parlamentarnih odborov za kmetijstvo in proračun.

Za gotovo velja, da bo Rim dobil enega od najmočnejših resorjev v prihodnji evropski komisiji. Močen naj ne bi bil le po imenu, temveč tudi po dejanski finančni moči, kot je kmetijstvo. Italija že tako prejema veliko sredstev iz bruseljske blagajne, denimo iz programa za okrevanje po pandemiji. Poleg tega je v skupini držav, proti katerim je Bruselj pred kratkim uvedel postopek v povezavi s previsokim javnofinančnim primanjkljajem. Tudi zato potrebuje čim bolj konstruktiven odnos z evropsko ­komisijo.