Indijska oziroma delta različica je na dobri poti, da postane prevladujoča oblika novega koronavirusa v svetu. Zaznamujeta jo predvsem večja prenosljivost in višja verjetnost hospitalizacije, toda ključno vprašanje, ki si ga ob njenem širjenju postavljajo strokovnjaki, je: kako nanjo učinkujejo cepiva? Raziskava angleškega inštituta za javno zdravje (PHE), ki je bila objavljena v ponedeljek, je ponudila do zdaj najbolj konkreten odgovor nanj. Pokazala je namreč, da so osebe, ki so prejele po dva odmerka Pfizerjevega in AstraZenecinega cepiva, 96- oziroma 92-odstotno zaščitene proti temu, da resno zbolijo zaradi okužbe z delta različico virusa, ki je bila prvič evidentirana v Indiji ob koncu lanskega leta.
»Dva odmerka sta pri delta različici vsaj toliko, če ne še bolj učinkovita pri preprečevanju hospitalizacij kot pri alfa [angleški] različici,« je poudaril
Simon Stevens, vodja britanske zdravstvene službe (NHS). Med govorom na letnem kongresu NHS je med drugim napovedal, da si bo lahko vsak odrasli prebivalec Anglije še ta teden uredil datum cepljenja, s čimer bodo odgovorni kar najbolje poskušali izkoristili enomesečno podaljšanje ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, za katerega se je v začetku tedna odločila vlada
Borisa Johnsona.
Strah pred tretjim valom
Rezultati raziskave PHE so vsekakor spodbudni in bodo zanimivi tudi za druge države, ki se pri svojih načrtih sproščanja ukrepov soočajo z več neznankami, povezanimi z omenjeno različico virusa. Stroka v odzivu na te dileme svari pred delanjem prehitrih zaključkov o tem, kako bo dosedanji potek cepljenja vplival na prihodnji razvoj epidemije. Tretji val okužb v Združenem kraljestvu, kjer je delta različica že več tednov predstavlja 90 odstotkov vseh odkritih primerov, bi lahko bil primerljiv z zimskim, oziroma »potencialno nekajkrat večji«, je pokazalo najnovejše modeliranje, ki so ga izvedli na Imperialnem kolidžu v Londonu, in to kljub temu, da je več kot polovica odraslih Britancev že prejela drugi odmerek cepiva.
Infografika: Delo
V Angliji ukrepe postopno sproščajo že vse od konca marca. Foto: Hollie Adams/Afp
Medtem ko sta na Otoku prvi in drugi val prizadela predvsem ljudi, starejše od 64 let, ti zdaj predstavljajo le dobro četrtino oseb, ki zaradi covida-19 potrebujejo bolnišnično oskrbo. Med njimi je večji delež mlajših odraslih oziroma tistih, ki niso bili cepljeni. Kot je poročal
Guardian, k širjenju okužb najverjetneje pripomorejo tudi spremenjeni simptomi, ki pri delta različici virusa vključujejo glavobol, boleče grlo in smrkavost ter spominjajo na navaden prehlad.
Različica že v 74 državah
Odločitev o podaljšanju ukrepov do 19. julija je bila med širšo britansko javnostjo po pričakovanjih deležna tako podpore kot kritik. Tisti, ki ji nasprotujejo, opozarjajo, da položaj ni tako problematičen, kakor ga prikazujejo odgovorni. Pri tem, denimo, izpostavljajo nizko, le enoodstotno zasedenost bolnišničnih postelj v Angliji in še vedno majhen delež umrlih s covidom-19.
Strokovnjaki medtem vztrajajo, da nevarnost še zdaleč ni minila. Z enomesečnim zamikom si bo država kupila nekaj dodatnega časa za to, da si ustvari bolj jasno sliko tega, na kakšne načine se lahko še zaščiti pred različico B.1.617.2, ki se je vse od konca lanskega leta razširila v 74 držav in utegne kmalu postati prevladujoča različica virusa v svetu. Skrbi med drugim povzroča tudi v ZDA, kjer za zdaj predstavlja desetino na novo odkritih primerov okužb.
Scott Gottlieb, nekdanji vodja ameriške administracije za hrano in zdravila (FDA), je v zadnjih dneh v več intervjujih izpostavil možnost širjenja delta različice virusa zlasti med necepljenimi Američani.
Komentarji