O pritiskih na Emo, evropsko agencijo za zdravila

Cepiti se je treba, toda cepiva ne nehajo vznemirjati. Pri dnevniku Le Monde so se prek internetnega podzemlja dokopali do določenih zaupnih dokumentov Evropske agencije za zdravila (Ema), iz katerih naj bi bilo razvidno, pod kakšnimi pritiski so bili pristojni, preden so odobrili cepivo proti covidu-19 znamke Pfizer-BioNTech.


Dokumentacija, do katere so se prebili, je povezana z vrednotenje cepiva, ki so ga razvili pri koncernu Pfizer-BioNTech, v njej pa je tudi 19 elektronskih pisem, ki so jih uradniki agencije odposlali med 10. in 25. novembrom. Kakor so v Emi potrdili v petkovem komunikeju, nekateri dokumenti (ne pa vsi, saj so v nekatere posegli hekerji) zares odstirajo probleme in pogovore, ki so potekali oziroma, kot so poudarili v Le Mondu, razgaljajo pritiske, da bi agencija čim prej odobrila prvo cepivo proti covidu-19.
 

Primeri

Tako je brati, da je neka uradnica iz Eme 12. novembra v elektronskem pismu opozorila na pogovor z evropsko komisarsko za zdravje Stello Kyriakides, ki se je zavzemala, »da bi v vseh državah članicah sočasno dobili cepivo«, in vztrajala, kako pomembno je, da zaradi zamud pri odobritvi cepiva ne bodo »prisiljeni« k uporabi nacionalnih postopkov. Po evropski direktivi je, kot izpostavljajo v francoskem dnevniku, mogoče, da države članice v epidemiji sežejo tudi po zdravilih, ki jih Ema ne odobri.

Še drugo pismo visokega uradnika (iz 19. novembra) razkriva, kako je telefonska konferenca z evropsko komisijo potekala v »precej napeti atmosferi, mestoma neprijetni, iz česar je bilo sklepati, kaj da lahko čaka agencijo, če ne bo izpolnila pričakovanj, najsi so ta realna ali ne«. Istega uradnika je dan pozneje v pogovoru z dansko agencijo za zdravila presenetilo, da je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen »jasno označila dve cepivi, ki naj bi ju odobrili še pred koncem leta« [ Pfizer-BioNTechovo in Modernino]. Omenjeni je takrat poudaril, da so »z obema še problemi« ...
Razkrito je, da so v Emi novembra ugovarjali sploh Pfizer-BioNTechovemu cepivu in to v treh točkah: zato ker določenih proizvodnih obratov še niso inšpekcijsko pregledali, ker še ni bilo podatkov o komercialnih serijah cepiva in predvsem zato, ker je bilo iz razpoložljivih informacij očitno, da obstajajo med cepivi iz komercialnih serij in tistimi iz klinične faze razlike v sestavi ter posledično zaradi (manjše integritete RNA) tudi v učinkovitosti in morda celo varnosti ...

Proizvajalec je težave pozneje odpravil, zato je Ema – 21. decembra oziroma tri tedne za VB in dva za ZDA – cepivo odobrila, kar je bilo za evropsko komisijo, kot so notranjo korespondenco med zaposlenimi v agenciji razkrili kibernetski napadalci, »težko sprejemljivo«. ... »Kar koli bomo storili, najsi pospešimo postopek odobritve, da bi se bolje ubrali [z drugimi agencijami], najsi si vzamemo čas, nujen za zadostno jamstvo […], se bo Ema morala soočati z vprašanji in kritikami različnih strani (evropske komisije, držav članic, evropskega parlamenta, medijev, javnosti).«

Centralizirana Evropa

Medtem ko se v Le Mondu sprašujejo, kdo bi lahko bili tatovi dokumentov – od Rusov do proticepilcev ter še gospodarskih vohunov –, je »zadeva« gotovo voda na mlin nacionalističnim politikam. V Franciji je v nastajanju lokalistična stranka, katere soustanovitelj Andréa Kotarac, asistent evropskega poslanca Hervéja Juvina, je v pogovoru za Delo (objavljen bo v prihodnjih dneh) izpostavil številne slabe plati EU: med njimi centralno in premalo pregledno naročanje cepiva proti covidu-19 prek evropske komisije na škodo nacionalnih držav. Vprašati se je, ali ne bi ob nacionalnem naročanju cepiva prišlo na stari celini tudi do nacionalističnega prerivanja zanj.