Kaj nam pove test na protitelesa in česa ne

Bili ste v tesnem stiku z okuženim, morda z njim celo v karanteni, imeli ste simptome bolezni, testirali vas niso in zdaj vas po nekaj tednih zanima, ali ste covid-19 sploh preboleli. Petindvajset evrov stane samoplačniški test za dokazovanje prisotnosti protiteles proti novemu koronavirusu. Namen preiskave je odkriti, ali je pacient prišel v stik z virusom in tvoril protitelesa, kar pa ne pomeni, da je tudi imun oziroma zaščiten pred novo okužbo.

Petra Deželak z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pojasnjuje, da v Sloveniji izvajajo samoplačniško testiranje na prisotnost protiteles proti sars-cov-2 v več laboratorijih. Testi se lahko razlikujejo po namenu in metodah, s katerimi določajo protitelesa. Z nekaterimi določajo prisotnost celokupnih protiteles, z drugimi prisotnost posameznih razredov specifičnih imunoglobulinov, IgG, IgM in IgA. »V laboratorijih NLZOH določamo pri samoplačnikih prisotnost specifičnih protiteles IgG, na zahtevo tudi IgM proti sars-cov-2 v serumu. Tega določamo večinoma iz kliničnih vzorcev. Uporabljamo večinoma kvalitativne teste, pri katerih pozitiven rezultat pomeni, da je oseba najverjetneje že bila v stiku z virusom, negativen pa tega ne potrjuje.«
Primerjanje rezultatov, pridobljenih s testiranjem v različnih laboratorijih, ni smiselno, še dodaja Deželakova. Primerljivi so tako samo rezultati testov, ki so opravljeni v istem laboratoriju z isto vrsto testa, le osebje v tem laboratoriju lahko komentira njihove vrednosti.

Orientacijska informacija

Ker pa so pri rezultatih lahko zelo veliki razponi, od zelo nizkih vrednosti do zelo visokih, vsakogar zanima, kaj dejansko pomenijo, a tudi tu ni enoznačnega odgovora. Deželakova se strinja, da na splošno lahko rečemo, da se je pri posameznikih z višjo dobljeno vrednostjo njihov imunski sistem močneje odzval na okužbo kot pri osebah z nižjimi vrednostmi, in tudi nasprotno, da pri negativnih rezultatih sploh ni prišlo do imunskega odziva. »Govorimo za določena specifična protitelesa, med katerimi so v velikem deležu prisotna tudi nevtralizirajoča, ki zagotavljajo zaščito pred okužbo. Tudi ta pa sčasoma izginejo. V kolikšnem času, tega ne vemo natančno, saj je odvisno od imunskega odziva posameznika. Najpogosteje v nekaj mesecih. Tudi pacienti s slabo razvitimi kliničnimi znaki okužbe ali tisti, ki so preboleli okužbo asimptomatsko, torej brez simptomov, razvijejo slabši odziv z nižjimi vrednostmi protiteles v krvi.« Deželakova dodaja tudi, da je imunski odziv seveda odvisen tudi od zdravstvenega stanja posameznika; pri pacientih z zdravili, ki zavirajo delovanje imunskega sistema, denimo, lahko povsem izostane.

Toda strokovnjaki so že večkrat poudarili, da v zvezi s tem testom o imunosti težko govorimo. Čeprav so ravno pred kratkim iz Anglije prišli rezultati študije za javno zdravje, ki kažejo, da je večina ljudi, ki je prebolela novo koronavirusno bolezen, pred boleznijo imuna najmanj pet mesecev, Deželakova poudarja, da pozitiven rezultat testa ne zagotavlja imunosti. Zakaj so torej ti testi pomembni, če so? Predstavljajo lahko neko orientacijsko informacijo glede stika z virusom v preteklosti. »Lahko nam bodo v pomoč pri ocenitvi našega imunskega odziva na cepivo in spremljanje koncentracije protiteles v krvi skozi čas,« še dodaja.

Tudi Borut Štrukelj, dekan fakultete za farmacijo, je včeraj za Radio Slovenija poudaril, da je vrednosti protiteles težko razlagati in da za zdaj gotovo vemo samo to, ali je nekdo prišel v stik z virusom ali ne. Ker pa virus sars-cov-2 poznamo šele kratek čas, še vedno ni znano, koliko časa bodo protitelesa v krvi prisotna, niti kdaj lahko gotovo govorimo o imunosti.
Deželakova še dodaja, da v Sloveniji poznajo primere, ko imajo pacienti iz prvega endemičnega vala še zmeraj dokaj visoko vrednost protiteles.