Častna doktorata za Pahorja in Mattarello

Nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor in še aktualni italijanski predsednik Sergio Mattarella bosta v petek, 12. aprila, v Trstu prejela častna doktorata Univerze v Trstu. Priložnost je stoletnica univerze, ob kateri želijo poudariti obračun s preteklostjo v duhu medsosedske sprave.

Rektor tržaške univerze Roberto Di Lenarda je poudaril, da je pomen univerze v tem, da predstavlja most med vzhodom in zahodom ter je prostor za dialog med različnimi civilizacijami. Pahor je ob obvestilu o prejemu priznanja, decembra lani, dejal, da bi mu zelo težko kakšna druga čast toliko pomenila, zlasti, ker jo bosta deležna skupaj s predsednikom in prijateljem Mattarello.

Današnji dan kot vzmet za lepšo prihodnost

»Nekdanji predsednik republike Pahor je spravi posvečal osrednjo pozornost skozi vso svojo politično pot, ne le v dveh mandatih na mestu predsednika republike. Spravo razume kot osnovo evropskemu projektu in večkrat poudari, da Evropske unije ne bi bilo brez sprave med v obeh svetovnih vojnah nasprotujočimi si vojaškimi silami, brez sprave med sosedi,« so sporočili iz njegovega urada. Dodali so še njegovo misel o tem, da so zgodovinske izkušnje praviloma najtežje in najbolj kompleksne v odnosih med sosednjimi državami, zato je še posebej pomembno, kako pristopamo k urejanju teh odnosov.

Za Pahorja najbolj čustven trenutek

Pahor je večkrat spregovoril - kot pravi sam – o enem najbolj čustvenih dogodkov svoje politične kariere, ko sta julija 2020 z italijanskim predsednikom Mattarello z roko v roki v Bazovici pri Trstu stala pred dvema spominskima obeležjema, pomembnima za Slovence in Italijane – gre za počastitev bazoviških junakov kot žrtev fašizma in žrtev revolucionarnega nasilja po drugi svetovni vojni. Ta dogodek je po Pahorjevih besedah eden izmed dveh vrhuncev njegovih prizadevanj na mednarodnem prizorišču – poleg skupne udeležbe z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom na stoti obletnici koroškega plebiscita v Celovcu.

Poklon Pahorja in Mattarelle izpred treh let je močno odmeval tako v slovenski kot v italijanski javnosti. Na naši strani je bilo veliko pomislekov o tem, ali je bila Pahorjeva gesta primerna, saj italijanska politika v zadnjih letih pogosto enostransko in potencirano razlaga medvojno in povojno dogajanje na obmejnem prostoru. Poleg tega so italijanski mediji veliko pozornosti posvečali Pahorjevemu opravičilu, veliko manj pa gesti Mattarelle. Bazoviški junaki v Italiji še naprej veljajo za teroriste, ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus, ki so ga uvedli šele leta 2004, pa je slišati zelo težke besede na račun Slovencev, ne pa tudi tega, kaj so dobri dve desetletji počele fašistične oblasti. Medtem pa v italijanskem predalu že skoraj četrt stoletja ostaja skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev, ki ga sosednja država ne priznava.