Čakajoč na Handkejev govor

V Stockholmu in Oslu so danes podelili letošnje Nobelove nagrade petnajstim prejemnikom na šestih področjih. Čeprav so Nobelove ​lavreate razglasili že oktobra, nagrade od leta 1901 slavnostno podeljujejo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.
​
​Prvi je v Oslu nagrado prejel letošnji Nobelov nagrajenec za mir Abiy Ahmed, popoldne pa so na slovesni prireditvi v Stockholmu podelili še preostale Nobelove nagrade. Nobelovo nagrado za kemijo so prejeli Američan John B. Goodenough, Britanec M. Stanley Whittingham in Japonec Akira Yoshino za razvoj litij-ionske baterije. Nagrada za fiziko je šla v roke Američana Jamesa Peeblesa ter Švicarjev Michela Mayorja in Didiera Queloza za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem.

​Nobelovi nagrajenci za medicino so letos trije: Britanec Peter J. Ratcliffe in Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza. Prejeli so jo za odkritja, kako celice zaznavajo dostopnost kisika. Nobelovi nagrajenci za ekonomijo pa so Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer za raziskave in konkretne dosežke pri ublažitvi svetovne revščine.

​Letos so predali tudi dve Nobelovi nagradi za literaturo, saj lansko leto zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju nagrada ni bila podeljena. Nobelova nagrajenka za leto 2018 je poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Letošnji Nobelov nagrajenec pa je avstrijski pisatelj Peter Handke. 




 

​Nobelov nagrajenec na mir ob prevzemu nagrade pozval k boju proti sovraštvu

Med 301 kandidatom za letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir je norveški Nobelov komite izbral 43-letnega etiopskega premiera Abiya Ahmeda. Nagrajenca so razglasili že oktobra, na današnji dan, ko obeležujemo obletnico smrti Nobela, pa so nagrado na slovesnosti v Oslu tudi podelili. 

Ahmed, ki je stopil na čelo etiopske vlade lani spomladi, je nagrado prejel za prizadevanje za mir in mednarodno sodelovanje, tudi v luči izboljšanja odnosov s sosednjo Eritrejo. Po dolgih letih vojne je namreč dosegel mirovni sporazum z Eritrejo in v Etiopiji sprožil proces demokratičnih reform. 

V govoru ob prevzemu nagrade je 43-letni Etiopijec poudaril, da nagrado sprejema v imenu svojega pajdaša v miru, eritrejskega predsednika Isaiasa Afwerkija, čigar dobrotljivost, zaupanje in zaveza so bili ključnega pomena v končanju dve desetletji dolgega zastoja med državama. »Verjamem, da je mir stvar srca. Mir je delo ljubezni. Ohranjanje miru je težko,« je še opozoril ter poudaril pomen skupnega dela pri nevtralizaciji sovraštva. 


 

Handkeja na Švedskem pričakali protestniki

Današnja podelitev nagrad v švedski prestolnici je bila pričakovano napeta. Na pisatelja in dramatika Petra Handkeja so namreč že na petkovi novinarski konferenci naslovili vprašanje, kako namerava nagovoriti protestnike, ki nasprotujejo izboru švedske akademije. 

​Peticijo zoper podelitev nagrade Handkeju je doslej podpisalo slabih 60.000 ljudi, na trgu Sergels torg v neposredni bližini koncertne dvorane, kjer bo potekala slovesnost, pa se je že pred slavnostno podelitvijo zbralo nekaj sto protestnikov. Največ ogorčenja je odločitev švedske akademije sprožila v Bosni in Hercegovini, kjer so zahtevale odvzem nagrade 77-letnemu avstrijskemu književniku. Po mnenju predsednice združenja Munire Subašić nagrade ne sme prejeti človek, ki je branil balkanske krvnike in zanikal genocid. 

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA se je v središču Sarajeva danes zgolj par ur pred slavnostno podelitvijo pojavil napis Sram vas bodi!, ki je bil opremljen s podobo pisatelja. Napis na zaslonu stavbe City Center naj bi bil naročen s strani Združenja žrtev in očividcev genocida. Bojkot slovesne podelitve so zaradi Handkeja napovedali tudi v Albaniji, Turčiji, Severni Makedoniji ter na Kosovu in Hrvaškem. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v izjavi za javnost poudaril, da »podelitev Nobelove nagrade za literaturo rasističnemu posamezniku nima nobenega drugega pomena razen nagrajevanja kršitev človekovih pravic.« 

V švedski prestolnici pa je Nobelovega lavreata pričakala protestna množica, ki se je z minuto molka poklonila žrtvam genocida v Srebrenici. Po podatkih tamkajšnje policije naj bi se zbralo več kot 500 ljudi.