Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Burna »rošada« na vrhu oblasti v Erevanu

Parlamentarna izvolitev nekdanjega predsednika države za premiera izzvala množične proteste.
Velika večina članov parlamenta se je kljub protestom odločila, da bo vrhovni voditelj države še naprej Serž Sarksjan. Foto: Reuters
Velika večina članov parlamenta se je kljub protestom odločila, da bo vrhovni voditelj države še naprej Serž Sarksjan. Foto: Reuters
Boris Čibej
20. 4. 2018 | 18:00
20. 4. 2018 | 19:01
4:46
V Erevanu se vrstijo množične aretacije protestnikov, ki so šli na ulice, da bi preprečili izvolitev svojega dolgoletnega predsednika države Serža Sarksjana za premiera, ki je po ustavnih spremembah ostal najpomembnejši človek v državi. V Armeniji zato vre že ves teden.

Žametna revolucija so v liberalni opozicijski stranki Izhod (Jelk) poimenovali demonstracije, s katerimi so hoteli preprečiti, da bi parlament za novega predsednika vlade izvolil 63-letnega Serža Sarksjana, ki je kot predsednik države vodil Armenijo deset let vse do začetka aprila letos, ko so predstavniki ljudstva po njegovem priporočilu namesto njega za predsednika države izvolili dve leti starejšega Armena Sarkisjana, ki je nekoč tudi sam bil predsednik armenske vlade. Njuni vlogi nista več takšni, kot sta bili do leta 2015, ko so z ustavno reformo državo iz predsedniške spremenili v parlamentarno. Zdaj najpomembnejši človek v državi ni več njen predsednik, ampak premier.


Spopadi med protestniki 
in policijo


Protestnikom, ki se zbirajo večinoma v prestolnici, saj drugod opozicija ni dobila pretirane ljudske podpore, ni uspelo. Velika večina članov parlamenta, v katerem ima provladna republikanska stranka absolutno večino, se je kljub protestom odločila, da bo vrhovni voditelj države še naprej Serž Sarksjan. Med demonstracijami so nastali tudi spopadi med protestniki in policijo, ki že od torka množično zapira demonstrante. Potem ko je bila v četrtek zaradi nemirov nova vlada prisiljena za nekaj ur preložiti svoje prvo zasedanje, so jih priprli okoli 120. Protesti se niso umirili niti včeraj, čeprav je v četrtek predsednik države Armen Sarkisjan, ki ga je parlament na ta položaj izvolil pred 12 dnevi, pozval k umiritvi in dialogu med sprtimi stranmi. Danes so samo dopoldne v Erevanu »zaradi oviranja prometa« za zapahe odpeljali 65 ljudi.

Vzrok za spor med liberalno opozicijo in oblastmi ni nov: Jelk, ki je pred dobrim letom na parlamentarnih volitvah zbral manj kot osem odstotkov glasov, nasprotuje nekdanjemu predsedniku oziroma na novo izvoljenemu premieru zato, ker se je odpovedal pridružitvenemu sporazumu z Evropsko unijo in se septembra 2013 odločil, da bo državo raje povezal v »prorusko« Evroazijsko unijo. To se je zgodilo v istem času, ko je enako odločitev sprejel tudi prejšnji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, kar je privedlo do majdanske revolucije v tej državi in posledično njegove odstranitve z oblasti.


Armenski »evromajdan«


Takrat v Armeniji, ki je vse od leta 2008 doživela že več množičnih protestov proti svojemu dolgoletnemu voditelju, na odpoved pridružitvi EU ni bilo tako burnega odziva kot v Ukrajini, ki je za »državni udar«, kakor spremembe oblasti ne imenujejo le v Moskvi, plačala z izgubo polotoka Krim in še vedno trajajočimi spopadi na jugovzhodu države. Nekateri analitiki sedanje demonstracije zato označujejo za zapozneli armenski »evromajdan«, ki ima tako kot izvorni iste (zahodne) pokrovitelje in (vzhodne) nasprotnike.

Novi armenski premier oziroma še vedno najpomembnejši človek v državi v zadnjih dnevih z Zahoda ni dobival čestitk za izvolitev, ampak zgolj opozorila, naj ne uporablja sile proti ljudem, ki z miroljubnimi protesti izražajo pravico do svobode govora.

Takšne so bile tudi izjave direktorice urada za demokratične institucije in človekove pravice v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (ODIHR) Ingibjörg Sólrún Gísladóttir, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi poročanj, da je armenska policija uporabila čezmerno silo proti demonstrantom, med katerimi so bili tudi mladoletniki. Med prvimi, ki je novemu armenskemu premieru po telefonu tudi osebno čestital, je bil ruski predsednik Vladimir Putin.

V ruskih medijih so opazili, da novemu oziroma staremu armenskemu voditelju še ni čestital beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, čeprav je njegova država tudi včlanjena v Evroazijsko unijo. A zaradi takšnega oklevanja Lukašenka, ki ima dobre odnose z velikim sovražnikom Armenije Azerbajdžanom (ti dve državi sta zaradi Gornjega Karabaha v sporu še iz časov razpadanja Sovjetske zveze), v Erevanu niso presenečeni, so danes zapisali na novičarskem spletišču EurAsia Daily.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine