Galerija
Bruseljski semafor za pot čez meje
V EU bodo sprejeta priporočila glede razvrščanja območij po epidemiološki tveganosti.
Nejasnosti bodo ostale glede tega, kdaj točno naj bo opravljen test, ki je pogoj za potovanje, in koliko časa naj traja karantena. FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters
12. 10. 2020 | 09:21
13. 10. 2020 | 09:10
5:49
A+A-
Bruselj – Gotovosti, da se v času jesenskega vala, ko po vsej stari celini hitro narašča število okužb, izognemo zapiranju meja, tudi znotraj schengna, ni. Kljub temu poskuša EU potegniti nauk iz spomladanskega dogajanja.
Spomladi omejitve, za katere so se države članice odločale vsaka po svoje in pogosto brez pravega usklajevanja, niso povzročale le številnih zapletov za čezmejne delavce in druge potnike, temveč tudi za transport blaga. Vsaj načeloma velja, da virusa, ki hitro kroži po Evropi, ni mogoče ustaviti na mejah. Države članice so po izbruhu pandemije začele po lastnih merilih in presojah sestavljati različne sezname za države in posamezne regije. Iz tega je poleti nastala prava kakofonija pravil in omejitev, ki so se, povrh vsega, še hitro spreminjali.
Želje po več usklajevanja in preglednosti, da bi v Evropi bolje vedeli, kakšna so merila, da katere država (p)ostane zelena ali rdeča, so bile velike. Evropska komisija je na začetku septembra predstavila svoje predloge, med drugim merila za prihodnji semafor z barvami za stopnjo tveganja vsakega območja. Države članice so se o njih usklajevale na več ravneh, nemškemu predsedstvu je uspelo zbrati dovolj podpore, uradno bodo sprejeta na jutrišnjem zasedanju ministrov za evropske zadeve v Luxembourgu. To bodo priporočila in ne kakorkoli zavezujoč dokument.
Med državami članic ni bilo večjih razlik glede meril, kot so število okužb na 100.000 prebivalcev, število opravljenih testov in delež pozitivnih na njih. Druge stvari so veljale za bolj kočljive, denimo podatki o hospitalizacijah ali smrtnosti. Kot je običajno, so rešitve, ki so sprejete, manj ambiciozne od želja evropske komisije. Nejasnosti bodo ostale glede tega, kdaj točno naj bo opravljen test, ki je pogoj za potovanje. Tudi dolžini trajanja karantene so se na koncu raje ognili, saj so bile na mizi številne ideje – od sedem do štirinajst dni.
Kot so pojasnjevali diplomatski viri, so takšni ukrepi že tako v nacionalni pristojnosti. Tudi znotraj posameznih večjih držav, kot je federalno urejena Nemčija, se ureditve v zveznih deželah medsebojno razlikujejo. Osnovno vodilo je sicer bilo, da bi omejitve svobode gibanja imele strokovno podlago in ne bi bilo ponovitve velike zmede. A visoki diplomat EU je konec tedna glede tega, ali se bomo v Evropi v času hitre rasti števila okužb ognili zapiranju meja, pojasnjeval: »Ne moremo jamčiti.« Vsaka država se za tak ukrep odloči sama in ga neodvisno od barv semaforja vpelje, ko se pojavi velika težava.
Semafor bo na podlagi podatkov držav članic pripravil in aktualiziral evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Omejitev za zelena območja na evropskem semaforju naj ne bi bilo. Za oranžna in rdeča območja je jasnosti manj. Tako bodo države članice po lastnih odločitvah lahko zahtevale teste in karantene. Na zelenem seznamu bodo predvidoma le območja, ki imajo 25 primerov na 100.000 prebivalcev in manj kot 4-odstotni delež pozitivnih testov. V ECDC bodo analizirali še podatke o sprejemu v bolnišnicah, številu ljudi v intenzivni negi in stopnji smrtnosti.
Vključevanje števila testov in delež pozitivnih na njih sta bistvena za pridobivanje realnejših podatkov. Denimo, v Luksemburgu so opravili 869.412 testov ali za tretjino več od števila prebivalcev. Tako so v Velikem vojvodstvu s številnimi odkritimi primeri med evropskimi državami z nadpovprečnim številom okužb na 100.000 ljudi. Ena od rešitev, ki bodo priporočene, bo poseben formular, kakršnega imajo v Belgiji. V njem mora potnik 48 ur pred vstopom v državo navesti, kje je bival v prejšnjih dveh tednih. Države pa naj bi se bolj temeljito obveščale o sprejemanju omejitev.
Po podatkih ECDC imajo največ potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih štirinajstih dnevih Češka, Belgija, Nizozemska, Španija in Francija.
Spomladi omejitve, za katere so se države članice odločale vsaka po svoje in pogosto brez pravega usklajevanja, niso povzročale le številnih zapletov za čezmejne delavce in druge potnike, temveč tudi za transport blaga. Vsaj načeloma velja, da virusa, ki hitro kroži po Evropi, ni mogoče ustaviti na mejah. Države članice so po izbruhu pandemije začele po lastnih merilih in presojah sestavljati različne sezname za države in posamezne regije. Iz tega je poleti nastala prava kakofonija pravil in omejitev, ki so se, povrh vsega, še hitro spreminjali.
Želje po več usklajevanja in preglednosti, da bi v Evropi bolje vedeli, kakšna so merila, da katere država (p)ostane zelena ali rdeča, so bile velike. Evropska komisija je na začetku septembra predstavila svoje predloge, med drugim merila za prihodnji semafor z barvami za stopnjo tveganja vsakega območja. Države članice so se o njih usklajevale na več ravneh, nemškemu predsedstvu je uspelo zbrati dovolj podpore, uradno bodo sprejeta na jutrišnjem zasedanju ministrov za evropske zadeve v Luxembourgu. To bodo priporočila in ne kakorkoli zavezujoč dokument.
Nejasnosti ostajajo
Med državami članic ni bilo večjih razlik glede meril, kot so število okužb na 100.000 prebivalcev, število opravljenih testov in delež pozitivnih na njih. Druge stvari so veljale za bolj kočljive, denimo podatki o hospitalizacijah ali smrtnosti. Kot je običajno, so rešitve, ki so sprejete, manj ambiciozne od želja evropske komisije. Nejasnosti bodo ostale glede tega, kdaj točno naj bo opravljen test, ki je pogoj za potovanje. Tudi dolžini trajanja karantene so se na koncu raje ognili, saj so bile na mizi številne ideje – od sedem do štirinajst dni.
Brez zaprtja meja?
»Ne moremo jamčiti,« se je glasilo pojasnilo, ali bodo priporočila EU preprečila kaotično zapiranje meja po Evropi, kakršno se je dogajalo spomladi.
»Ne moremo jamčiti,« se je glasilo pojasnilo, ali bodo priporočila EU preprečila kaotično zapiranje meja po Evropi, kakršno se je dogajalo spomladi.
Kot so pojasnjevali diplomatski viri, so takšni ukrepi že tako v nacionalni pristojnosti. Tudi znotraj posameznih večjih držav, kot je federalno urejena Nemčija, se ureditve v zveznih deželah medsebojno razlikujejo. Osnovno vodilo je sicer bilo, da bi omejitve svobode gibanja imele strokovno podlago in ne bi bilo ponovitve velike zmede. A visoki diplomat EU je konec tedna glede tega, ali se bomo v Evropi v času hitre rasti števila okužb ognili zapiranju meja, pojasnjeval: »Ne moremo jamčiti.« Vsaka država se za tak ukrep odloči sama in ga neodvisno od barv semaforja vpelje, ko se pojavi velika težava.
Brez omejitev za zelene
Semafor bo na podlagi podatkov držav članic pripravil in aktualiziral evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Omejitev za zelena območja na evropskem semaforju naj ne bi bilo. Za oranžna in rdeča območja je jasnosti manj. Tako bodo države članice po lastnih odločitvah lahko zahtevale teste in karantene. Na zelenem seznamu bodo predvidoma le območja, ki imajo 25 primerov na 100.000 prebivalcev in manj kot 4-odstotni delež pozitivnih testov. V ECDC bodo analizirali še podatke o sprejemu v bolnišnicah, številu ljudi v intenzivni negi in stopnji smrtnosti.
Rdeče, oranžno, zeleno. Pa tudi sivo.
Po predlogu priporočil, ki je bil že potrjen na najvišji diplomatski ravni (stalni predstavniki pri EU), je območje zeleno, če ima v 14 dneh manj kot 25 novih okuženih na 100.000 prebivalcev in delež pozitivnih testov nižji od štirih odstotkov. Oranžne bodo države z manj kot 50 okužbami na 100.000 prebivalcev, imajo pa delež pozitivnih testov štiri odstotke ali več. Oranžne bodo tudi države s 25 do 150 primeri na 100.000 prebivalcev, a s stopnjo pozitivnih testov nižjo od štirih odstotkov. Rdeča so območja z več kot 150 primeri na 100.000 prebivalcev ali pa s 50 in več, če imajo več kot štiri odstotke pozitivnih testov. Siva bodo območja, za katera ni dovolj informacij za oceno ali če je opravljenih 200 ali manj testov na 100.000 ljudi.
Po predlogu priporočil, ki je bil že potrjen na najvišji diplomatski ravni (stalni predstavniki pri EU), je območje zeleno, če ima v 14 dneh manj kot 25 novih okuženih na 100.000 prebivalcev in delež pozitivnih testov nižji od štirih odstotkov. Oranžne bodo države z manj kot 50 okužbami na 100.000 prebivalcev, imajo pa delež pozitivnih testov štiri odstotke ali več. Oranžne bodo tudi države s 25 do 150 primeri na 100.000 prebivalcev, a s stopnjo pozitivnih testov nižjo od štirih odstotkov. Rdeča so območja z več kot 150 primeri na 100.000 prebivalcev ali pa s 50 in več, če imajo več kot štiri odstotke pozitivnih testov. Siva bodo območja, za katera ni dovolj informacij za oceno ali če je opravljenih 200 ali manj testov na 100.000 ljudi.
Če bodo države članice spoštovale, priporčilamm manjša kakofonija pravil in omejitev na seznamih epidemiološke tveganosti. FOTO: Juan Medina/Reuters
Vključevanje števila testov in delež pozitivnih na njih sta bistvena za pridobivanje realnejših podatkov. Denimo, v Luksemburgu so opravili 869.412 testov ali za tretjino več od števila prebivalcev. Tako so v Velikem vojvodstvu s številnimi odkritimi primeri med evropskimi državami z nadpovprečnim številom okužb na 100.000 ljudi. Ena od rešitev, ki bodo priporočene, bo poseben formular, kakršnega imajo v Belgiji. V njem mora potnik 48 ur pred vstopom v državo navesti, kje je bival v prejšnjih dveh tednih. Države pa naj bi se bolj temeljito obveščale o sprejemanju omejitev.
Po podatkih ECDC imajo največ potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih štirinajstih dnevih Češka, Belgija, Nizozemska, Španija in Francija.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji