Bruselj vzpostavlja evropsko strateško rezervo medicinske opreme

Evropska komisija bo vzpostavila prvo evropsko strateško rezervo medicinske opreme v pomoč članicam EU pri soočanju s pandemijo novega koronavirusa. S tem poskuša rešiti pereč problem pomanjkanja zaščitne in druge zdravstvene opreme, s katerim se spopadajo povsod v Evropi in svetu. Pobuda bo predvidoma zaživela prihodnji teden.

Evropska strateška rezerva bo vključevala medicinsko opremo za intenzivno zdravstveno nego, kot so respiratorji, osebno zaščitno opremo, kot so maske za večkratno uporabo, cepiva, ko bodo ta na voljo, in laboratorijsko opremo. Cilj je pomagati članicam, ki se spopadajo s problemom pomanjkanja nujne medicinske opreme za oskrbo okuženih bolnikov, zaščito zdravstvenih delavcev in preprečevanje širjenja virusa, je pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je predstavil pobudo.

Strateška rezerva naj bi bila po neuradnih informacijah operativna naslednji teden. Kdaj bodo lahko prve članice dejansko dobile opremo iz te rezerve, pa za zdaj ni jasno. Glavno merilo pri razdeljevanju opreme bo po Lenarčičevih besedah ocena potreb. Mehanizem pa bo deloval tako, da bo članica prostovoljka prevzela javno naročilo in skladiščila zmogljivosti, EU pa bo nabavo zalog financirala do 90-odstotno.



Bistveno pri tem je, da se bo na ravni EU odločalo, kdo bo dobil opremo iz te rezerve, je izpostavil komisar. Pripravljenost na sodelovanje pri izvedbi je doslej nakazalo okoli šest držav. Države lahko same izberejo vrsto opreme, ki naj bi jo nabavile in skladiščile. Pobuda je del projekta evropske rezerve zmogljivosti, imenovane RescEU, ki je bila vzpostavljena marca lani kot nadgradnja mehanizma za civilno zaščito za boljšo pripravljenost in odzivanje na zdravstvene ter kemične, biološke, radiološke in jedrske krize.



Že pred izbruhom novega koronavirusa je bilo sicer načrtovano, da se v tem okviru v prihodnjih letih zagotovi tudi ustrezne zmogljivosti za evakuacijo obolelih in ranjenih, na primer okuženih z ebolo. V prvi vrsti je država sama odgovorna za civilno zaščito. Če ne zmore, za pomoč zaprosi druge članice v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. Odziv je odvisen od solidarnosti in zmožnosti. V skrajnih razmerah se zgodi, da potrebne pomoči ne dobi in za tak primer je potrebna evropska rezerva, ko Evropska komisija odloči, kam bodo razporedili zmogljivosti, je pojasnil komisar.

Na nujnost evropske rezerve so prvič resno opozorile razmere ob groznih požarih pred leti, ko prizadete članice niso dobile dovolj pomoči v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. Zdaj je položaj podoben. Doslej sta Italija in Španija zaprosili za zaščitno opremo v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. V primeru Italije se je zataknilo zaradi prepovedi izvoza te opreme v Nemčiji in Franciji, a zdaj kaže, da bo Nemčija vendarle zagotovila pomoč Italiji.

»Izvozne prepovedi znotraj EU spodkopavajo solidarnost in evropski mehanizem za civilno zaščito. Evropska komisija že vseskozi poziva k odpravi takšnih prepovedi,« je poudaril Lenarčič. Komisar tudi zatrjuje, da ne bo spodkopavanja med raznimi pobudami za zagotovitev dovolj zaščitne in druge zdravstvene opreme. Vzporedno namreč tečejo tri skupna javna naročila te opreme, komisija pa poskuša zagotoviti tudi krepitev proizvodnje te opreme.