Bruselj snuje trgovinski pakt s Trumpom

Bruselj – Čezatlantsko trgovinsko-investicijsko partnerstvo, znameniti TTIP, je med pogajanji v času predsednika ZDA Baracka Obame na stari celini dvigovalo veliko prahu in sprožilo množične demonstracije. 

Po zmagi Donalda Trumpa je TTIP, kot se je izrazila evropska trgovinska komisarka Cecilia Malmström, v zamrzovalniku. Znamenj, da bi se kmalu lahko začel odtajati, ni na obzorju.

Zadnji dve leti gospodarske odnose EU in ZDA najbolj zaznamuje nevarnost izbruha prave trgovinske vojne. Kljub ameriškim kazenskim carinam na jeklo in aluminij, na katere je EU sprejela protiukrepe (carine na džins, viski, motorje …),  je v zadnjih mesecih videti, kot da zaostrovanja ne bo.

Tudi Trumpovega rožljanja s carinami na evropske avtomobile je manj.Bruselj je kot del izvajanja skupne izjave predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in Trumpa iz lanskega julija predstavil osnutek pogajalskega mandata za nov čezatlantski trgovinski pakt.

Osiromašena verzija TTIP

Bil naj bi kvečjemu osiromašena različica TTIP, saj bo zadeval le industrijske izdelke, vključno z avtomobili. Cilj je odpravljanje carin. Evropska komisija je že poslala predlog državam članicam, ki morajo potrditi mandat, da bi se pogajanj sploh lahko začela. Kmetijski izdelki, ki jih želijo ZDA prodajati v Evropo v velikem obsegu, naj ne bi bili del tega pogajalskega procesa.

Komisarka Malmströmova je pojasnila, da na mizi ne bo tradicionalen trgovinski sporazum, kakršne v zadnjih letih pospešeno sklepa EU. Cilj pogajanj z ZDA je hiter napredek na nekaj področjih. Unija je v pogajanjih pripravljena  upoštevati ameriško občutljivost na posameznih avtomobilskih področjih.

Trump je po prihodu v Belo hišo ostro kritiziral evropske, predvsem nemške zunanjetrgovinske presežke. Zaostrovanje ukrepov proti EU bi imelo precejšnje posledice za gospodarstvo EU. Po bruseljskih podatkih izvoz avtov in avtomobilskih delov vreden več kot 50 milijard evrov na leto.

EU in ZDA sta največji in najbolj povezani svetovni gospodarstvi. Združene države so največji izvozni cilj za evropske industrijskih izdelke in za Kitajsko največji izvoznik v EU.  Okoli 4,7 milijona delovnih mest v EU je povezanih z izvozom v ZDA.

Carine v EU in ZDA na industrijske izdelke so sicer nizke, 4,2 in 3,1 odstotka, a že s samim obsegom trgovine bi njihova odprava po bruseljskih imele precejšen vpliv na podjetja in potrošnike. Po besedah Malmströmove bodo iz pogajanj izključena številna področja, na katerih bi težko dosegli soglasje.
 

Soja in utekočinjeni plin

Od julijskega trgovinskega premirja Juncker-Trump EU želi pokazati, kako se krepi ameriški izvoz v EU na področjih, o katerih sta se voditelja pogovarjala. Tako se je uvoz ameriške soje v drugo polovici lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej povečal za 112 odstotkov.

Tudi ameriške dobave utekočinjenega plina v Evropo so se v zadnjih mesecih hitro povečevale. Kdaj bi se lahko začeli trgovinski pogovori z ZDA, še ni znano. Zaradi Trumpove nepredvidljivosti bi bilo napovedovanje njihovega uspešnega konca še večje tveganje.