Bruselj bi dekriminaliziral žvižgače

Bruselj – LuxLeaks, Dieselgate, Cambridge Analytica. To je le nekaj velikih škandalov v zadnjih letih, v katerih so se razkrile velike nepravilnosti in zlorabe, ki bi najbrž še vedno bile skrite pred javnostjo, če ne bi bilo žvižgačev.

Zato se je okrepil pritisk – na ravni EU so bili najbolj prizadevni v evropskem parlamentu –, da bi žvižgače morale zaščititi. Poveden je primer Antoina Deltourja, ki je bil nekoč zaposlen v svetovalnem podjetju PricewaterhouseCoopers in glavni vir informacij glede razvpitih davčnih kupčij multinacionalk v Luksemburgu. Z njimi so si znižali davke na minimum. Luksemburško sodišče je Francoza Deltourja najprej obsodilo na pogojno zaporno kazen in globo. Po razveljavitvi sodbe na kasacijskem sodišču je bil primer poslan na novo obravnavo.

Evropska komisija je odmevne primere dela žvižgačev uporabila za utemeljevanje zakonodajnega predloga za njihovo boljšo zaščito. »Številni pretekli škandali ne bi prišli na dan, če 'insajderji' ne bi imeli poguma in zvišali glasu,« je povedal prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Ti primeri so po razlagi Bruslja pokazali, kako resno škodo javnemu interesu (javnim financam, zdravju, varnosti) lahko povzroči nepravilno ravnanje v organizacijah in podjetjih. Nasploh je bilo med članicami EU – v kontekstu preprečevanja davčnih zlorab, ki so bile razkrite v zadnjih letih – več politične volje za razmislek o novi ureditvi na evropski ravni.
 

Tvegajo življenje

Žvižgači, ki so o odkritjih v svoji organizaciji, obvestili javnost, so izpostavljeni tveganjem za njihovo poklicno pot, prihodke, zdravje. Po bruseljskih analizah je ureditev tega vprašanja po EU razdrobljena. V desetih članicah, denimo v Franciji, na Madžarskem in Švedskem, so že sprejeli zakonodajo. Po drugi strani veliki škandali so vedno imeli čezmejne razsežnosti. Tako je evropska komisija skupni okvir za krepitev zaščite žvižgačev in predlaga direktivo o zaščiti oseb, ki poročajo o kršitvah prava EU na področju varne hrane, jedrske varnosti, okolja, finančnih storitev, javnega zdravja.



Bruselj predlaga, da bi pri žvižgačih na zakonodajnih področjih EU poenotili postopke, ki bi se začeli z notranjo pritožbo. Vsa podjetja z najmanj 50 zaposlenimi ali prometom, višjim od 10 milijonov evrov, bi morala vzpostaviti notranje postopke za obravnavo poročil žvižgačev. Enako velja za delo na ravni državnih služb, regij in občin z več kot 10.000 prebivalci. V drugi fazi naj bi se žvižgači obrnili na državne organe, če notranji kanali ne bi delovali. Odgovor bi praviloma morali dobiti v treh mesecih. Poročanje javnosti (medijem) bi sledilo, če vse druge poti ne bi bile uspešne.

Žvižgači bi ne samo bili zaščiteni pred sodnim preganjanjem (kriminalizacija razkritij), marveč tudi pred maščevanjem delodajalca. Vsi postopki proti naj bi bili ustavljeni, dokler ne bodo sprejeta odločitev na sodišču. Še več, veljalo naj bi obratno dokazno breme: v primeru odpustitve žvižgača bo delodajalec moral dokazati, da ukrep ni povezan z njegovim razkritjem. »Ti, ki delajo pravilne stvari, ne smejo biti kaznovani,« je ocenil Timmermans. Od držav članic pričakujejo, da bodo uvedle še višje standarde od minimalnih, ki bodo sprejeti na ravni EU.

Ker so žvižgači po razkritje ostanejo brez službe in se morajo na sodišči braniti pred tožbami velikih podjetij, jim grozijo finančne težave. Evropski Zeleni bi najraje ustanovili kar evropski sklad za pomoč žvižgačem. V Bruslju ne pozabijo poudariti, da varuje vire preiskovalnih novinarjev. »To dolgujemo novinarjem, ki so izgubili življenje, ker so vrtali pregloboko,« je pojasnjevala komisarka za pravosodje Věra Jourová. Evropa sta v zadnjem letu zgrozili smrti Daphne Caruana Galizie na Malti in Jána Kuciaka Slovaškem.

Predloge morajo sprejeti še države članice v svetu EU in evropski parlament.