Britanski medij razkril imeni žensk, ki sta v naši bližini vohunili za Moskvo

Avstrijske oblasti so razkrile obsežno rusko dezinformacijsko operacijo, usmerjeno v širjenje proruske propagande in spodkopavanje podpore Ukrajini. Po decembrski aretaciji bolgarske državljanke, osumljene vohunjenja za Rusijo, je notranja obveščevalna služba DSN med preiskavo njenega doma odkrila dokaze o vohunski celici, ki je bila vzpostavljena le nekaj tednov po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.

Britanski BBC je v obsežni preiskavi razkril identiteti dveh žensk, ki sta domnevno sodelovali v ruski vohunski celici, ki je delovala iz Združenega kraljestva. Gre za bolgarski državljanki Cvetelino Genčevo in Cvetanko Dončevo. Ti sta domnevno izvajali nadzor in zbirali občutljive podatke o tarčah ruske obveščevalne službe, poroča BBC.

Genčeva, zaposlenka na letališču v Sofiji, je svojo vlogo v letalski industriji izkoristila za pridobivanje zasebnih informacij o potovanjih posameznikov, ki jih je spremljala vohunska celica. Tarče so spremljali celo na letalih, kjer so vohuni sedeli v njihovi neposredni bližini in jim gledali v mobilne telefone.

Na ta način so celo pridobili PIN-kodo novinarja Romana Dobrohotova. Genčeva je bila del skupine, ki je v Berlinu vohunila za omenjenim novinarjem, sodelovala pa je tudi pri zbiranju podatkov o raziskovalcu Kristu Grozevu in ruskem disidentu Kirillu Kačurju.

Genčevo so identificiral z analizo njenih profilov na družbenih omrežjih, povezav z drugimi člani celice in prek njene uporabe specializirane programske opreme Amadeus, ki jo navadno uporabljajo v letalski industriji. Čeprav je Genčeva po preiskavi BBC zavrnila sodelovanje in trdila, da ne govori angleško, njen javni profil na platformi linkedin navaja znanje angleščine na visoki ravni.

Dončevo so prepoznali s pomočjo javno dostopnih podatkov in informacij iz Avstrije. V preteklosti je na družbenih omrežjih objavljala fotografije, na katerih nosi majico s podobo Vladimirja Putina. FOTO: Vjačeslav Prokofjev/Reuters

Dončeva je bila nameščena v stanovanju nasproti bivališča novinarja Krista Grozeva na Dunaju in je s pomočjo kamere zbirala informacije o njegovem življenju. Poleg tega je sodelovala pri propagandni kampanji proti Ukrajini, ki je med drugim vključevala lepljenje nalepk po mestu z neonacističnimi simboli – namenjene so bile prikazovanju ukrajinskih podpornikov kot skrajnežev, še piše BBC.

Dončevo so prepoznali prek javno dostopnih podatkov in informacij iz Avstrije. V preteklosti je na družbenih omrežjih objavljala fotografije, na katerih nosi majico s podobo Vladimirja Putina, njena spletna dejavnost pa obsega tudi propagandne vsebine ter interakcije z drugimi člani vohunske celice.

Dončeva je bila decembra pridržana v Avstriji, a so jo oblasti izpustile, saj so presodile, da ni nevarnosti, da bi pobegnila, saj je skrbela za svojo mamo. To je sprožilo številne kritike – med drugim avstrijske novinarke Anne Thalhammer, ki jo je Dončeva nadzirala. Thalhammerjeva je za BBC povedala, da je bila razočarana in zaskrbljena zaradi neukrepanja države, saj je bil poskus nadzora nad njo in njenimi viri resna grožnja svobodi medijev.

Povezave z osrednjim vodjo iz Moskve

Obe ženski sta domnevno delovali v okviru vohunske mreže, ki jo je koordiniral nekdanji nemški poslovnež Jan Marsalek, sicer avstrijski državljan, ki je menda iz Moskve vodil obveščevalne aktivnosti za ruske oblasti. Skupaj z vodjo britanskega dela celice Orlinom Rusevom sta načrtovala operacije, ki so vključevale tudi načrtovanje ugrabitev in celo umor raziskovalnih novinarjev, še piše BBC.

Obe ženski sta domnevno delovali v okviru vohunske mreže, ki jo je koordiniral nekdanji nemški poslovnež Jan Marsalek, sicer avstrijski državljan, ki je menda iz Moskve vodil obveščevalne aktivnosti za ruske oblasti FOTO: Kay Nietfeld/DPA

Čeprav za zdaj proti Genčevi in Dončevi še niso vložili kazenske obtožbe, obe ostajata predmet zanimanja evropskih varnostnih služb. Medtem so v Združenem kraljestvu že obsodili šest bolgarskih članov iste celice, trije so priznali krivdo, preostali pa so bili spoznani za krive po sojenju na sodišču Old Bailey.

Varnostna grožnja brez sodnega epiloga

Primer sproža številna vprašanja o učinkovitosti evropskih pravnih sistemov pri pregonu obveščevalne dejavnosti. »Dunaj je prestolnica vohunov, a v Avstriji še ni bilo obsodb zaradi vohunjenja,« je povedala Thalhammerjeva. »Zakonodaja tukaj je do vohunov preveč prijazna,« je še dodala za BBC.

Preiskava britanskega nacionalnega medija kaže, kako obsežno in tehnično podprto je bilo vohunsko omrežje – od fizičnega nadzora in sledenja do koordinacije prek telegrama in uporabe industrijske programske opreme za zbiranje podatkov o potencialnih tarčah. Celica je s tem ogrožala življenja novinarjev, aktivistov in visokih državnih uradnikov.

Zdaj, ko so podrobnosti o delovanju razkrite, se odpira vprašanje, kako evropske države varujejo svojo nacionalno varnost in ali bodo podobne aktivnosti v prihodnosti resneje obravnavane.