Neomejen dostop | že od 9,99€
Gospodarska kriza, s katero se je britanska vlada neuspešno bojevala zadnjih nekaj tednov, se je spremenila v politično in zahtevala svojo prvo žrtev. To je postal finančni minister Kwasi Kwarteng, ki ga je premierka Liz Truss razrešila s položaja in s tem priznala poraz v boju s finančnimi trgi. Kwartengov odhod je njeno manj kot dva meseca staro vlado stresel do temeljev, v zraku pa so že ugibanja, ali lahko naslednja žrtev krize postane kar sama ministrska predsednica.
Novi britanski finančni minister je postal Jeremy Hunt.
Liz Truss odločena uresničiti obljube iz začetka mandata.
Več o premierkini usodi bo jasnega prihodnji teden.
Liz Truss je z razrešitvijo Kwartenga z drugega najpomembnejšega položaja v vladi in razveljavitvijo kontroverznih ukrepov za okrepitev gospodarske rasti, skupno vrednih 45 milijard funtov, ki jih je z nekdanjim ministrom odobrila po prihodu na oblast, poskušala storiti vse za to, da reši svoj mandat. Za Kwartengovo zamenjavo je imenovala Jeremyja Hunta, nekdanjega zunanjega in zdravstvenega ministra, čigar glavna naloga bo odpraviti posledice kontroverznih vladnih ukrepov, ki so po ocenah kritikov okrnili ugled države in privedli do občutnega porasta cen britanskega zadolževanja.
Finančni trgi so v veliki meri krojili današnje dogodke, njihov odziv na premierkine odločitve pa ni bil najboljši. Obresti na britanske državne obveznice z ročnostjo trideset let so proti koncu dneva znova narasle in se približale petim odstotkom, kar je, za primerjavo, več, kolikor stane zadolževanje Grčije in Italije. Na dan velikih političnih pretresov se je tudi iztekla intervencija na trgu obveznic, s katero se je britanska centralna banka konec septembra odzvala na sprejetje kontroverznih ukrepov. Konec množičnega kupovanja obveznic je samo še poudaril potrebo po odločnem ukrepanju; brez sprememb, je opozoril Financial Times, bi država namreč tvegala nov finančni šok.
Liz Truss je med izredno popoldansko novinarsko konferenco potrdila, da bo vlada opustila načrte za znižanje davka na dohodke podjetij in zatrdila, da je njena prioriteta zagotoviti gospodarsko stabilnost. »Želim biti iskrena, to je težka odločitev. Vendar bomo prebrodili to nevihto in zagotovili močno in trajno rast, ki lahko izboljša blaginjo naše države za prihodnje generacije,« je poudarila premierka. Na vprašanja novinarjev, zakaj tudi sama ne prevzame odgovornosti in odstopi, se je odzvala z besedami, da odločena uresničiti obljube, ki jih je dala na začetku mandata.
Znižanje davka na dohodke podjetij je bila ena od osrednjih obljub, s katerimi je sedeminštiridesetletni političarki konec poletja uspelo osvojiti volitve za voditelja vladajoče konservativne stranke. Tudi zaradi tega se že vrstijo napovedi, da so Liz Truss šteti dnevi na čelu vlade. Njena kredibilnost je nedvomno načeta, podpora znotraj stranke, ki je na oblasti že dvanajst let, pa izrazito nestabilna. O tem je pričala tudi kritika nekdanjega finančnega ministra Philipa Hammonda, ki je premierko obtožil, da je zapravila strankin ugled za kompetentno vodenje gospodarstva.
Več o premierkini usodi bo jasnega prihodnji teden. Če se razmere na finančnih trgih ne bodo umirile, bo pritisk nanjo samo še narasel. Britanska opozicija je opozorila, da je trenutna kriza nastala na Downing Streetu in da z zamenjavo finančnega ministra ne bo odpravljena škoda, ki sta jo v zadnjih tednih utrpela država in gospodarstvo. Edino rešitev vidi v razpisu predčasnih volitev, na katerih bi laburisti po pričakovanjih močno slavili.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji