Neomejen dostop | že od 9,99€
Škoda, ki so jo konec prejšnjega meseca povzročili slabo dodelani načrti britanske vlade za okrepitev gospodarske rasti, še vedno ni povsem odpravljena. Tudi če so se razmere na finančnih trgih po intervenciji britanske centralne banke umirile, položaj nove britanske premierke Liz Truss in njenega finančnega ministra Kwasija Kwartenga zaradi tega ni nič boljši, ne v javnosti in ne znotraj vladajoče konservativne stranke. V njej se pojavljajo skrbi, da bo vlada s pričakovanim omejevanjem javne porabe šla predaleč.
»Opustiti moramo politiko razdeljevanja in si skupaj prizadevati za gospodarstvo z visoko rastjo in nizkimi davki. O tem želim prepričati javnost. Želim osvojiti srca in misli ljudi, saj resnično verjamem, da je moj načrt pravi za državo,« je Liz Truss v začetku tedna zapisala v mnenjskem članku za konservativni Daily Telegraph, zgolj enem v vrsti poskusov, da bi z vladnega svežnja ukrepov, vrednega 45 milijard funtov, zbrisala madež nezaupnice, ki jo je prejel od finančnih trgov.
Temu izzivu je bil posvečen tudi premierkin današnji govor v Birminghamu, kjer od konca tedna poteka letni kongres konservativne stranke. Ministrska predsednica je po pričakovanju poskušala potegniti črto pod spornimi odločitvami, ki so zamajale kredibilnost njene manj kot mesec dni stare vlade, skupaj z napovedano ukinitvijo najvišjega dohodninskega razreda, o kateri je finančni minister Kwasi Kwarteng ta teden potrdil, da ne bo uresničena. Po besedah Liz Truss je predstavljala zgolj majhen del svežnja ukrepov za okrepitev gospodarske rasti in »nepotrebno odvračanje pozornosti«, zato sta jo z ministrom pospravila v predal.
Ukinitev najvišjega, 45-odstotnega dohodninskega razreda bi resda koristila najbogatejšim prebivalcev Združenega kraljestva, a bi po mnenju premierke hkrati izboljšala konkurenčnost britanskega gospodarstva, kar ostaja ključni cilj njene ministrske ekipe. Tudi zaradi tega utegne vlada ukrep v prihodnosti ponovno obuditi.
Takšen pristop k vladanju je po mnenju analitikov nenavaden, po vsej verjetnosti pa tudi kontraproduktiven, saj pušča vtis, da je premierko mogoče prisiliti v opustitev ključnih delov njenega programa. Ali je to res, bo najverjetneje jasno iz razpleta naslednje bitke, ki čaka Liz Truss. Dan pred premierkinim nastopom na kongresu konservativne stranke so se pojavljala ugibanja, ali bo njena vlada v kratkem morala odstopiti še od enega dela svojega programa, če ne bo v parlamentu hotela tvegati poraza pri potrjevanju višine socialnih izdatkov.
Premierka teh noče zvišati v skladu z inflacijo, temveč z rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju, ki pa je skoraj dvakrat manjša od zabeležene rasti cen. Toda nemalo poslancev iz konservativnih vrst in vsaj ena članica ministrskega kabineta se s takšnim pristopom ne strinjajo, kljub temu da bi usklajevanje socialnih izdatkov z inflacijo po ocenah analitikov državo na koncu stalo okoli sedem milijard funtov.
Verjetnost, da bo Liz Truss z današnjim govorom uspelo resetirati svoj ambiciozni program in ga postaviti na nove temelje, se tako zdi majhna. Krivdo za to lahko premierka pripiše slabemu načrtovanju, vsaj nekoliko pa tudi načinu, kako je prevzela vodenje vlade. Njena ključna težava, se zdi, je pomanjkanje jasnega mandata. Tega je z zmago na letošnjih strankarskih volitvah podedovala od Borisa Johnsona, toda kritiki opozarjajo, da njeni veliki gospodarski posegi presegajo obljube, s katerimi je stranka osvojila zadnje parlamentarne volitve leta 2019.
Jasen mandat bi premierki nedvomno koristil tudi pri ohranjanju discipline znotraj vse bolj razglašenih konservativnih vrst.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji