Neomejen dostop | že od 9,99€
Številni Palestinci se sprašujejo, kako bodo nahranili svoje družine, potem ko je Svetovna centralna kuhinja (WCK) po napadu na njihov humanitarni konvoj, v katerem je življenje izgubilo sedem zaposlenih, ustavila svoje delovanje razdeljevanja obrokov.
Tudi Anera, dobrodelna organizacija, s katero sodeluje WTC, je zaradi naraščajočih tveganj prekinila delo v Gazi.
Skupaj so vsak teden razdelili dva milijona obrokov. Kot opozarjajo Združeni narodi, se približno 1,1 milijona ljudi – polovica prebivalstva – sooča s katastrofalno lakoto kot posledico vojne in izraelskih omejitev dostave pomoči.
Odločitev WCK je privedla do »zamrznitve« koridorja pomorske pomoči s Cipra, ki ga je dobrodelna organizacija pomagala vzpostaviti prejšnji mesec.
Konvoj WCK je bil napaden v ponedeljek zvečer, potem ko so raztovorili več kot sto ton hrane z barke v skladišču v Deir al-Balahu. Včeraj je njihova ladja nazaj na Ciper odpeljala skoraj 300 ton hrane.
WCK je izraelsko vojsko obtožil »ciljanega napada« na vozila, ki so bila jasno označena z logotipom dobrodelne organizacije in katerih gibanje je bilo usklajeno z izraelskimi oblastmi. Žrtve so bile Britanci, Poljaki, Avstralci in Palestinci, med njimi pa je bil tudi ameriško-kanadski državljan.
Načelnik izraelskega vojaškega štaba, general podpolkovnik Herci Halevi, je napad opisal kot »hudo napako«. Dogodek je obsodil ves svet, tudi ZDA in Vatikan.
Izrael je obljubil, da bo sprejel takojšnje ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo storjeno več za zaščito humanitarnih delavcev, vključno s takojšnjo vzpostavitvijo novega »humanitarnega poveljniškega centra« za izboljšanje koordinacije. »Izrael je v vojni s Hamasom, ne z ljudmi v Gazi,« je poudaril Halevi.
Humanitarne skupine dvomijo, da bodo takšne obljube vodile do sprememb. Pravijo tudi, da to ni bil osamljen incident, saj naj bi bilo od začetka vojne ubitih 196 palestinskih humanitarnih delavcev.
Jan Egeland, generalni sekretar norveškega sveta za begunce in nekdanji vodja humanitarne službe ZN, je za BBC povedal, da je WCK »med tistimi, ki najtesneje sodelujejo z Izraelci«, kar zadeva izmenjavo informacij o lokacijah njihovih delavcev in načrtovanih gibanj.
Pred dogodkom je imel WCK čedalje vidnejšo in pomembnejšo vlogo v Gazi, saj je 400 palestinskih uslužbencev in 3000 ljudi posredno delalo v njihovih 68 javnih kuhinjah in distribucijskem sistemu.
WCK je zagotovil 12 odstotkov od 193.000 ton pomoči mednarodnih organizacij, ki so prispele v Gazo do torka, po podatkih Cogata, organa izraelskega obrambnega ministrstva, ki je zadolžen za usklajevanje dostav. Za 80 odstotkov celotne pomoči so odgovorni ZN.
Egeland je pozval Izrael, naj odpre mejna prehoda Karni in Erez. »Večina konvojev pomoči se mora trenutno začeti na prehodih Kerem Šalom pod izraelskim nadzorom in Rafa pod nadzorom Egipta in nato prečkati ozemlje, ki ga ZN imenujejo »območje visokega tveganja«.
Izraelski minister in glavni tekmec premiera Benjamina Netanjahuja Beni Ganc je v sredo pozval k predčasnim volitvam, ki naj bi jih izvedli septembra. Gre za nadaljnjo krepitev pritiska na Netanjahuja, ki se sooča tudi s protesti za okrepitev prizadevanj za izpustitev talcev, zajetih 7. oktobra lani.
Ganc je tudi poslanec v izraelskem parlamentu, knesetu, ter član vojnega kabineta. Z volitvami bi po njegovem prepričanju okrepili mednarodno kredibilnost države in zmanjšali napetosti znotraj razdeljene družbe.
Glede na ankete bi sicer desnosredinska stranka Nacionalna enotnost nekdanjega obrambnega ministra in vojaškega poveljnika na volitvah, če bi potekale danes, postala najmočnejša v parlamentu. Netanjahujev Likud bi po drugi strani doživel velike izgube, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Naslednje redne volitve so predvidene šele oktobra 2026.
Stranka izraelskega premiera je pričakovano že zavrnila poziv, češ da bo vlada v isti sestavi nadaljevala delo, dokler ne bodo v Gazi doseženi vsi cilji oz. uničenje islamističnega gibanja Hamas.
Na Netanjahuja se tako krepi pritisk z več strani. Številni člani opozicije in sorodniki talcev politika, ki služi že šesti mandat kot premier, obtožujejo, da nima resnega interesa zagotoviti izpustitve talcev in da podaljšuje vojno, da bi se obdržal na oblasti. Mnogi menijo tudi, da bi moral prevzeti del odgovornosti za Hamasov napad 7. oktobra, ki je sprožil vojno.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji