Fitch nepričakovano znižal kreditno oceno ZDA

Ameriška bonitetna agencija Fitch je včeraj nepričakovano znižala kreditno oceno ZDA z najvišje AAA na AA+, kar je sprožilo burno reakcijo Bele hiše. Fitch je kot vzrok za znižanje ocene namreč navedel kongresni zaplet glede povišanja dovoljene meje javnega dolga, o čemer je bil že maja dosežen dogovor do leta 2025.

»Odločitev Fitcha je samovoljna in temelji na zastarelih podatkih,« je sporočila finančna ministrica ZDA Janet Yellen. Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je dejala, da je odločitev nerealna.

Fitch namreč v svoji utemeljitvi za znižanje kreditne ocene ZDA navaja naraščanje javnega dolga, ki trenutno znaša 31.400 milijard dolarjev, in »erozijo vladanja«, ki se odraža v prepirih okrog meje javnega dolga.

Predsednik Joe Biden se je že maja s predsednikom predstavniškega doma kongresa, republikancem Kevinom McCarthyjem, dogovoril za zamrznitev dovoljene meje javnega dolga do 1. januarja 2025.

Kreditno oceno ZDA je nazadnje iz istega razloga znižala bonitetna agencija SP leta 2011, ko so republikanci v kongresu od vlade predsednika Baracka Obame zahtevali, da v zameno za povišanje meje sprejme koncesije glede proračunske porabe. Tudi takrat je bil potem sprejet dogovor, ki je omejil naraščanje proračunske porabe.

»Znižanje bonitetne ocene ZDA odraža pričakovano poslabšanje proračunskega položaja v naslednjih treh letih, visoko in naraščajoče javnofinančno breme in slabše upravljanje v primerjavi z drugimi državami,« so v torek sporočili s Fitcha in dodali, da so napovedi sicer stabilne.

Janet Yellen je dejala, da se je kvantitativni model bonitetne ocene agencije Fitch med letoma 2018 in 2020 zmanjšal, vendar je agencija kljub napredku, opaženem pri kazalnikih, spremembo napovedala šele zdaj.

Zatrdila je, da ameriški državni dolžniški vrednostni papirji ostajajo najpomembnejše varno in likvidno sredstvo na svetu ter da je ameriško gospodarstvo v osnovi močno.

Analitiki na Wall Streetu sicer ne pričakujejo, da bo imela odločitev Fitcha kakšne resne dolgoročne posledice, vseeno pa pomeni politični udarec vladi demokrata Joeja Bidna v časih, ko inflacija pada, gospodarska rast vztraja, trg delovne sile pa ostaja trden.