Bonitetne agencije pričakujejo konsolidacijo javnih financ

Agenciji S&P in DBRS Morningstar sta konec tedna potrdili bonitetni oceni Slovenije. S&P je potrdila oceno AA– s stabilnimi obeti, DBRS Morningstar pa oceno A s prav tako stabilnimi obeti. S&P pričakuje konsolidacijo javnih financ in znižanje primanjkljaja.

Po napovedih S&P se bo gospodarska rast v Sloveniji letos upočasnila na 1,3 odstotka, a bo zaradi investicij, ki se financirajo iz evropskih skladov, in močnega trga dela, ki bo prispeval k normalizaciji potrošnje, v letih 2024 in 2025 dosegla 2,5-odstotno povprečno letno rast. Tudi DBRS Morningstar evropske mehanizme financiranja investicij vidi kot dejavnik, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko rast v prihodnjih letih, so navedli na ministrstvu.

S&P ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj zaradi podpornih energetskih paketov letos dosegel 4,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko DBRS navaja pričakovan primanjkljaj v višini 4,1 odstotka BDP. V prihodnjih letih S&P pričakuje konsolidacijo javnih financ in znižanje primanjkljaja. Sposobnost vlade se bo ocenjevala prav z zmožnostjo nižanja primanjkljaja in krotenjem nabuhlih javnofinančnih apetitov. Tudi stomilijonskih, kot je ustanavljanje novega letalskega prevoznika.

Razpršeni energetski viri

Obe agenciji ocenjujeta, da Slovenija javnofinančni dolg upravlja učinkovito, kar ugodno prispeva k nižanju stroškov za obresti. Višje likvidnostne rezerve Sloveniji omogočajo fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna. Po mnenju agencij pa bi na boniteto Slovenije v prihodnosti ugodno vplivala vpeljava strukturnih reform, ki bi naslavljale demografske pritiske zaradi staranja prebivalstva.

»Agenciji Slovenijo vidita kot stabilno državo, ki je v pandemsko in nato energetsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami, gospodarstvom in zunanjetrgovinskim položajem. Omenjeni stebri so Sloveniji olajšali prehod skozi krizo, ki jo je povzročila pandemija, še vedno pa blažijo posledice energetske,« so poudarili na ministrstvu.

S&P je pri tem po njihovih navedbah izpostavila še, da je slovenski vladi v zadnjem letu uspelo razpršiti energetske vire, kar dodatno krepi stabilnost države na tem področju.

Ocena se lahko hitro poslabša

Spomnimo, v letih po 2011 je bilo več poslabšanj slovenske bonitetne ocene, kar je Slovenijo pripeljalo na rob bankrota. Podobno kot je bilo v Grčiji, na Irskem in v drugih državah. Sledilo je obdobje bančne sanacije, ki smo ga izvedli z drago izposojenim denarjem. Normalizacija in povratek na trge sta bila Sloveniji omogočena šele po prodaji Nove KBM skladu Apollo leta 2015. Sledilo je obdobje poceni denarja in zadolževanja, tudi za države. Slovenija je tako refinancirala veliko finančnih obveznosti in znižala obresti, ki jih je treba plačevati na javni dolg, kar so v sveži oceni priznale tudi bonitetne agencije. Te pa pričakujejo, da bodo javne finance vzdržne, v nasprotnem se lahko bonitetna ocena hitro poslabša. Pomembna elementa dobre bonitetne ocene sta tudi politična stabilnost in zmožnost vlade, da izvaja potrebne reforme. Na tem področju bo potreben napredek.