Bodo v iskanju mandatarja zašli s poti v Nato?

Sporom med tremi člani predsedstva BiH o vstopu države v Nato ni videti konca. Srbski član predsedstva Milorad Dodik, ostri nasprotnik članstva BiH v Natu, je včeraj odpovedal izredno sejo predsedstva, ki jo je sklical sam in na kateri bi morali glasovati o njegovem političnem sopotniku Zoranu Tegeltiji kot kandidatu za mandatarja sveta ministrov BiH. Medtem ko se politiki ne morejo dogovoriti o ničemer, ljudje množično zapuščajo državo.

Malo političnih dogodkov v BiH vzbudi toliko medijskega zanimanja, kolikor ga je za včeraj sklicana in kasneje odpovedana izredna seja tričlanskega predsedstva BiH. Sklical jo je srbski predstavnik v predsedstvu Milorad Dodik, edina točka je bila glasovanje o Zoranu Tegeltiji, nekdanjem finančnem ministru Republike Srbske, kot kandidatu za mandatarja za svet ministrov BiH.

Hrvaški in bošnjaški član predsedstva, Željko Komšić ter Šefik Džaferović, sta podporo Dodikovemu kandidatu pogojevala s tem, da bo Dodik podprl nacionalni letni načrt, ki se ga je BiH zavezala poslati Natu kot del pristopnega procesa k članstvu v severnoatlantskem zavezništvu.

Že pred odpovedano sejo je bilo jasno, da nihče od treh članov predsedstva ne bo spremenil stališča. Ko je Dodik včeraj videl, da ne bo premika, je odpovedal dolgo pričakovano sejo. BiH, kjer so lani v začetku oktobra imeli zadnje splošne volitve, tako ostaja brez sveta ministrov. Pot ene od najrevnejših evropskih držav v Nato je negotova, ker si srbski član predsedstva Dodik ne more privoščiti podpore članstvu, saj bi to Srbi v BiH usodno kaznovali.
 

Nedelujoča država bo ostala blokirana

Dodik, ki velja za zanesljivega zaveznika Rusije v BiH in v tem delu Evrope, je tako vsaj začasno preprečil krepitev ameriškega vpliva v BiH. Država, ki je zaradi velike administrativne razdeljenosti po etničnih kriterijih kronično nedelujoča, ostaja v nekakšni splošni blokadi.

Dodik je po odpovedi izredne seje predsedstva dejal, da ne bo vztrajal pri ponovitvi takšne seje, je pa zagrozil, da bo narodno skupščino srbske entitete Republika Srbska pozval, naj iz federalne vojske, tožilstva in sodišč umakne vse srbske predstavnike, če do 5. septembra ne bo oblikovan svet ministrov.

Bošnjaški član predsedstva Šefik Džaferović je obsodil Dodikove grožnje in spomnil na koristi, ki jih prinaša državi Nato. Tako Džaferović kot hrvaški član predsedstva Željko Komšić sta spomnila, da se je BiH s svojimi zakoni zavezala vstopu v Nato. Dodik, ki je večkrat poudaril, da ne priznava BiH, je obtožil Bošnjake, da sistematično uzurpirajo pravice Srbov in Hrvatov v BiH in da vse vodilne položaje v državi obvladujejo Bošnjaki.

»Kje v ustavi BiH piše, da je BiH pristojna za finance ali sodišče in tožilstvo, kje piše, da ima BiH pravico do obveščevalno-varnostne agencije (Osa) ali državne agencije za preiskave in zaščito (Sipa),« je v svojem slogu nagovoril novinarje Dodik.
 

Čas za tiho diplomacijo in igro denarja

Dodik je bil v zadnjih dneh pod velikim diplomatskim pritiskom, njegovi trdi odzivi pa nikogar, ki ga spremlja dlje časa, niso presenetili. »Ni težko razumeti proruske pozicije in nasprotovanja vstopu v Nato. Pri vsej rusofiliji, ki je najbolj izrazita pri Srbih, je zanimivo, da nihče ne išče sreče in zaslužka v Rusiji, vsi hodijo delat na Zahod. V nasprotju s tem gospodu Dodiku lahko priznamo doslednost v poskusih, da bi bili zakoni entitete Republika Srbska nad zakoni države BiH,« je včerajšnje dogajanje komentiral Armin Aljović, urednik in politični analitik iz Sarajeva.

Po njegovi oceni zgolj zelo dejavna tiha diplomacija in denar, ki ga vsem trem stranem v BiH kronično primanjkuje, lahko pomagajo presekati politično pat pozicijo v državi, ki jo je v petih letih zapustilo več kot 800.000 ljudi in ima danes le še 2,7 milijona prebivalcev.