Žarek upanja za torijce v nekdanjem Johnsonovem okraju

»Nihče ni pričakoval, da bomo tukaj zmagali. Westminster in laburisti so se obnašali, kot da so naslednje volitve že odločene. Prebivalci Uxbridgea so vsem povedali, da ni tako,« se je britanski premier Rishi Sunak odzval na izide nadomestnih volitev v okraju na zahodu Londona, ki so ga konservativci v četrtek nepričakovano zadržali in s tem preprečili opoziciji, da bi jim na valu vsesplošnega nezadovoljstva izmaknila tri poslanske mandate.

Zmagi laburistov na nadomestnih volitvah v okraju Selby in Ainsty ter liberalnih demokratov v Somertonu in Fromu sta brez dvoma predstavljali udarec za vladajočo konservativno stranko, a še zdaleč ne tako velik, kot se je napovedovalo pred odprtjem volišč. Torijci so namreč pričakovali, da bodo poraženi tudi v Uxbridgeu, kjer jih je do konca letošnje pomladi zastopal nihče drug kot Boris Johnson. Pred trojnim porazom jih je rešila predvidena širitev območja, v katerem (laburistične) londonske mestne oblasti zaračunavajo posebni davek na vozila, ki onesnažujejo okolje.

Znanilci razpleta prihodnjih volitev

Nekdanji premier in vodja konservativcev je bil ključen vzrok za tokratne nadomestne volitve v dveh od treh okrajev. Njegov odstop s poslanskega položaja zaradi ugotovitev posebne preiskave, da je zavajal parlament, s tem ko je trdil, da ni vedel za zabave, ki so jih v času pandemije covida-19 prirejali vladni uslužbenci na Downing Streetu, je poleg poslanskega mesta v Uxbridgeu sprostil še tistega v Selbyju, potem ko je iz solidarnosti do Johnsona s položaja odstopil njegov zaveznik Nigel Adams.

Okraja sta skupaj z Somertonom do nedavnega veljala za utrdbi konservativne stranke, od tega tedna pa se bo vse tri dojemalo kot znanilce razpleta prihajajočih parlamentarnih volitev in vprašanj, ki utegnejo odločiti o zmagovalcu.

Čeprav je presenetljiva zmaga njihovega kandidata Steva Tuckwella v Uxbridgeu nekoliko izboljšala klavrno vzdušje v torijskih vrstah in vodstvo stranke prepričala, da vse še ni izgubljeno, podrobnejši pogled v statistiko četrtkovih volitev v ostalih dveh okrajih kljub temu poraja precej razlogov za skrb in utegne tudi največje optimiste hitro spraviti v slabo voljo.

Torijci tako veliko glasov po posameznih volilnih okrajih niso izgubili že od mandata Johna Majorja, ki se je leta 1997 končal s porazom stranke na splošnih volitvah in selitvijo v opozicijo za nadaljnjih trinajst let. V Selbyju je delež podpore vladajoče stranke iz več kot 60 upadel na vsega 34 odstotkov. »Nikoli v naši zgodovini nam to ni uspelo,« se je na obseg zmage laburističnega kandidata odzval vodja opozicije Keir Starmer in nakazal, da gre za veliko vzpodbudo pred volitvami prihodnje leto.

Nedoslednosti pomenijo težave

Prvak laburistov z razpletom nadomestnih volitev kljub temu ne more biti povsem zadovoljen. Če ne drugega so te, kot je ugotavljal Spectator, pokazale, kako težko je graditi kampanjo na problematiziranju visokih življenjskih stroškov in hkrati zagovarjati ukrepe, kot so dodatni okoljski davki, ki višajo te življenjske stroške.

Brez reševanja teh nedoslednosti opozicijsko stranko na njeni poti na oblast najverjetneje čakajo težave. Dvajset odstotnih točk prednosti, ki jo laburisti v anketah uživajo pred torijci, še ne pomeni, da jim je absolutna večina na naslednjih parlamentarnih volitvah vnaprej zagotovljena, je v pogovoru za BBC opozoril John Curtice, najvplivnejši raziskovalec britanskega javnega mnenja. Veliko verjetnejši razplet na podlagi četrtkovih izidov je po njegovih besedah tako imenovani viseči parlament.