Biden: »V jedrski vojni ni mogoče zmagati in je nikoli ne sme biti!«

Nestrpno pričakovani nastop ameriškega predsednika Joeja Bidna na splošni razpravi generalne skupščine OZN po novih ruskih grožnjah je prinesel novo odločno obsodbo agresije predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini in drugje.

Biden je omenil številne krize v svetu v minulem letu, med njimi vse večjo negotovost zaradi hrane, rekordne suše in poplave, pandemijo covida-19 in inflacijo, najbolj pa je obsodil nepotrebno vojno v Ukrajini, »vojno, ki jo je izbral en sam človek! Stalna članica varnostnega sveta je napadla svojo sosedo, suvereno državo poskuša zbrisati z zemljevida. Rusija je brezsramno kršila temeljne postavke ustanovne listine Združenih narodov!«

Voditelj zahodne supersile, ki je z obsežnimi pošiljkami najnovejšega obrambnega orožja pomagala k zadnjim vojaškim uspehom ukrajinskih borcev proti ruski agresiji, v Putinovi vojni vidi načrt uničenja ukrajinske pravice do obstoja. »Rusija Evropi grozi z jedrskim orožjem v brezglavem nespoštovanju dolžnosti iz dogovorov o neširjenju jedrskega orožja,« je opozoril Biden. Pri tem pa po njegovem mnenju nihče ne ogroža Rusije in nihče drug kot Rusija ne išče konflikta. Če lahko države brez posledic sledijo svojim imperialnim ambicijam, je na kocki vse, za kar se zavzemajo Združeni narodi.

»V jedrski vojni ni mogoče zmagati in je nikoli ne sme biti«

»V jedrski vojni ni mogoče zmagati in je nikoli ne sme biti!« ZDA bodo stale Ukrajini ob strani, Biden pa je ostro obsodil tudi kitajsko jedrsko oboroževanje brez transparentnosti in severnokorejske grožnje. Jedrskega orožja ne bodo dovolili niti Iranu, demokratski predsednik ZDA pa se je boju za človekove pravice, zapisanimi v dokumentih OZN, poklonil tudi »pogumnim« ženskam in moškim, ki se v Iranu ta čas bojujejo za temeljne pravice.

Ruski predsednik Vladimir Putin grozi Ukrajini, Evropi in svetu. Foto Sputnik Via Reuters

ZDA se bodo po njegovih besedah še naprej obnašale kot preudarni voditelji. »Ne iščemo konflikta, ne iščemo hladne vojne in ne zahtevamo od nobenih držav, naj se odločijo med ZDA in drugimi partnerji. Še naprej pa se bomo zavzemali za našo vizijo svobodnega, odprtega, cvetočega sveta z vsem, kar lahko ponudimo skupnosti narodov.« Omenil je investicije v prihodnost in pomoč pri postavljanju na lastne noge, ter zavrnil odvisnost.

Ameriški predsednik je spomnil na ustanovne očete Združenih narodov, ki so boljši svet gradili med ruševinami druge svetovne vojne in poudaril: »Nismo pasivne priče zgodovine, smo njeni avtorji zgodovine! To lahko naredimo moramo narediti zase, za prihodnost  in za vse človeštvo.« Verjame tudi, da je nastopil čas za bolj vključujoči varnostni svet Združenih narodov, tako stalne kot nestalne članice bi razširil z državami iz Afrike, Južne Amerike in Karibskih otokov.

Bela hiša je naznanila tudi skoraj 3 milijarde dolarjev dodatne pomoči za globalni spopad z negotovostjo oskrbe s hrano, poleg 6.9 milijarde dolarjev, ki so jih pod demokratskim predsednikom Bidnom temu že namenili v letošnjem letu. Poleg pandemije in podnebnih sprememb precejšen del te negotovosti v Washingtonu pripisujejo ruski invaziji Ukrajine, saj sta obe državi veliki izvoznici žitaric in gnojil. Verjamejo, da bodo z novo pobudo zavarovali najbolj ranljive dele sveta.

»Uničujoči« ameriški odgovor na morebitni ruski jedrski napad v Ukrajini

Nekdanji poveljnik ameriških sil v Evropi general Ben Hodges je že prej napovedal »uničujoči« ameriški odgovor na morebitni ruski jedrski napad v Ukrajini. Bela hiša morda ne bo odgovorila z atomom, na »takojšnji in resni« ameriški tarči pa upokojeni general vsekakor vidi rusko vojaško ladjevje v Črnem morju in vojaška oporišča na Krimu. »On ve, da bodo ZDA morale odgovoriti na uporabo jedrskega orožja,« je za ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove ocenil, da bodo oklevali pred pritegnitvijo ZDA v konflikt.

Fronta v Ukrajini. Foto Str Afp

Britanski obveščevalni viri poročajo, da je Rusija z leta 2014 zavzetega Krima, kjer je njeno glavno oporišče za črnomorsko floto Sevastopol,  že umaknila napadalne podmornice, tudi zaradi strahu pred ukrajinskimi subverzivnimi akcijami. ZDA so ukrajinskim borcem proti ruski zasedbi poslale orožja za skoraj 16 milijard dolarjev, med vojaškimi pošiljkami, ki so nedvomno pomagale pri zadnjih ukrajinskih vojaških uspehih, pa ni bilo vojaških lovcev in raket dolgega dosega do ruske notranjosti. To je bila Putinova rdeča črta za ZDA, po morebitnem ruskem taktičnem jedrskem ali kemičnem napadu pa je na ameriški strani vsekakor mogoče pričakovati konec takšnih zadržkov.