Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriški predsednik Joe Biden razmišlja o namestitvi več tisoč dodatnih vojakov v vzhodnoevropskih in pribaltskih državah. V Camp Davidu, kamor se je za konec tedna umaknil na razprave s svojimi svetovalci za nacionalno varnost o ruskih grožnjah Ukrajini in vsej vzhodni Evropi, so po poročanju ameriških medijev govorili o treh do pet tisoč ameriških vojakih v Romuniji, Litvi, Latviji in Estoniji. State Department je družinskim članom ameriških diplomatov v Ukrajini že ukazal vrnitev domov.
Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi med kopičenjem vojske ob ukrajinskih mejah zahteval umik vojakov drugih Natovih držav iz tistih, ki so pristopile po letu 1997, opazovalci pa verjamejo, da so še posebej na tnalu omenjene države. Zunanji minister Antony Blinken je ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu po srečanju v Ženevi obljubil pisane odgovore, v Camp Davidu pa so pretresali tudi morebitne druge. Ne izključujejo niti obiskov vojaških ladij pri zaveznikih iz severnoatlantske vojaške zveze, ki se počutijo ogrožene, ter njihovo oboroževanje.
Pri tem naj bi sodelovale tudi druge Natove članice. Britansko zunanje ministrstvo je konec tedna sporočilo o informacijah, da naj bi Putin poskušal v Kijevu ustoličiti marionetno vlado, na njenem čelu vidijo nekdanjega proruskega ukrajinskega parlamentarca Jevgenija Murajeva. V Kremlju so jih že označili za lažne.
V zahodnem svetu je zaradi popuščanja Rusiji najbolj obsojana Nemčija, ki se je spravila v veliko odvisnost od ruskega plina, če se bo Putin odločil za agresivne korake proti sosedam, pa bodo obtožbe padale tudi po ameriškem demokratskem predsedniku Bidnu. Kaotični obisk iz Afganistana je pri prijateljih in nasprotnikih razkril ameriške šibkosti, nihče ne pozablja niti, da je Rusija zavzela ukrajinski Krim prav v času njegovega delovanja v administraciji Baracka Obama.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji