Biden po osvojitvi Georgie zmagal s 306 elektorskimi glasovi

Demokratu Josephu Bidnu so ameriške televizije prisodile tudi zmago v ameriški zvezni državi Georgia, kjer je premagal republikanca Donalda Trumpa tesno z več kot 14.000 glasovi od skupaj okrog pet milijonov oddanih glasov. Biden je za zmago na predsedniških volitvah tako zbral 306 elektorskih glasov. Natanko toliko jih je leta 2016 proti demokratki Hillary Clinton osvojil Trump in to označil za največji dosežek v zgodovini ameriških volitev. Zdaj že teden in pol po volitvah še vedno zavrača priznanje poraza in vztraja pri trditvah o volilnih prevarah.

Tiskovna agencija AP, ki za zdaj Bidnu še ni prisodila zmage v Georgii, je potem Trumpu prisodila pričakovano zmago v Severni Karolini in predsednik ZDA je tako na volitvah zbral 232 elektorjev. Bidnu je uspelo Trumpu odvzeti vse tri države na severu ZDA, ki so bile ključne za Trumpovo zmago leta 2016 - Pensilvanijo, Wisconsin in Michigan - z večjo prednostjo, kot je bila Trumpova leta 2016. Poleg tega mu je uspelo iz republikanskega tabora iztrgati še Arizono in Georgio, kjer sicer poteka še ročno preštevanje glasovnic, vendar se rezultat ne bo spremenil. Biden je prvi demokrat, ki mu je uspelo zmagati v Georgii od Billa Clintona leta 1992 in prav tako prvi demokrat po Clintonu leta 1996, ki mu je uspelo zmagati v Arizoni.

Trumpovi podporniki še naprej upajo, da se bo zgodilo nekaj, kar bo spremenilo dejstva in za danes so v Washingtonu napovedani veliki protesti proti izidu volitev. Opozarjajo, da mediji, ki so razglasil zmago, niso nobena avtoriteta, in želijo, da o volitvah odločijo sodišča na čelu s konservativno večino vrhovnega sodišča ZDA.

Ameriški mediji si ne izmišljajo izidov volitev, ampak o njih poročajo na podlagi uradnih izidov štetja. Glasove preštejejo na voliščih, nato izide sporočijo naprej po okrožjih, na koncu pa še v državni center. Pri štetju glasovnic si gledajo pod prste tako demokrati kot republikanci in doslej so Američani sistemu večinoma zaupali.

Državne volilne komisije morajo zdaj v skladu s svojimi zakonskimi roki do konca novembra in začetka decembra potrditi izide, kar je le formalnost. Državni kongresi in guvernerji potem potrdijo imena elektorjev, ki morajo 14. decembra oddati svoje glasove zmagovalcu. Razen v Nebraski in Mainu, kjer elektorje delijo zmagovalcem posameznih kongresnih okrožij, vsepovsod drugje vse elektorje dobi le zmagovalec celotne države.



Trumpove trditve o volilnih prevarah izidov volitev ne bodo spremenile, po republikanskih državah pa ni nobenega navdušenja nad njegovo idejo, da bi mu ne glede na izid volitev prisodili vse elektorje, da lahko ostane na oblasti. Washington Post je poročal, da je Trump o tem skušal govoriti z republikanskimi voditelji po zveznih državah.

Če bi bili volilni izidi prevara, potem so prevara tudi volitve v predstavniški dom zveznega kongresa, kjer je republikancem uspelo zmanjšati zaostanek za demokrati in volitve v senat, kjer so se republikanci odrezali veliko bolje od napovedi anket in jim je za zdaj uspelo zadržati večino.

Še najmanj pa si republikanci želijo dvoma v volitve na državnih ravneh, kjer demokratom ni uspelo prevzeti večine v nobenem kongresu, ki je bil v rokah republikancev. Prevlada v državnih kongresih pomeni, da bodo spet republikanci tisti, ki bodo lahko risali meje kongresnih okrožjih tako, da si zagotovijo dobre izide prihodnjih volitev v zvezni predstavniški dom in državne kongrese.

Trump zagrozil New Yorku, da ne bo dobil cepiva proti koronavirusu

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v prvem javnem nastopu po volilnem porazu svoji nekdanji domači državi New York zagrozil, da ne bo dobila cepiva proti novemu koronavirusu. O volitvah ni govoril, vprašanj ni sprejel. ZDA se soočajo z rekordno rastjo novih primerov okužb in hospitalizacij zaradi covida-19, predsednik pa doslej o tem ni povedal nič. V petek si je prilastil zasluge za odkritje cepiva proti koronavirusu podjetja Pfizer in dejal, da to ne bi uspelo nikomur drugemu v tako kratkem času.

Ameriški predsednik naj bi bil po poročanju medijev zelo jezen, ker je Pfizer informacijo o uspehu cepiva objavil šele po volitvah, vendar pa je podjetje zagotovilo, da se na volitve ni oziralo in je podatke objavilo, ko jih je imelo. Trump je Pfizerju zameril tudi pojasnilo, da podjetje ni bilo del vladne pobude razvoja cepiva z imenom Operacija hitrejše od svetlobe. Pfizer je razvijal cepivo veliko prej, preden je z vlado julija dosegel dogovor o sodelovanju za distribucijo cepiva, ko bo enkrat odkrito in potrjeno. Kljub temu je Trump v petek zatrdil, da je cepivo izjemno in povsem varno in bo zelo hitro odobreno za distribucijo. Najprej zdravstvenim delavcem, starejšim in ogroženim. Napovedal je, da bodo cepivo začeli deliti v nekaj tednih, čeprav še ni prišlo do zvezne Uprave za hrano in zdravila (FDA), ki mora izdati potrebna potrdila.

Trenutno ni niti zanesljivo, da bo Pfizer, ki je izdelal cepivo v sodelovanju z nemškim podjetjem BioNTech, dobil zeleno luč zanj. Pfizer prav tako nima še nobenih zalog za distribucijo po ZDA. Največ razburjenja pa je sprožila Trumpova izjava, da bodo cepivo dobili vsi razen New Yorka. Newyorški guverner Andrew Cuomo je konec septembra dejal, da Trumpu ne zaupa in napovedal oblikovanje neodvisne delovne skupine znanstvenikov, zdravnikov in zdravstvenih strokovnjakov, ki bodo pregledali podatke o vsakem cepivu, ki ga bo ponujala zvezna vlada.

To je storil zaradi skrbi, da Trump prehiteva s postopkom odobritve zaradi volitev. Trump, ki se bo iz Bele hiše preselil na Florido, kjer ima po novem stalno bivališče, je to zameril, čeprav so potem newyorškemu zgledu sledile tudi druge države, kot so Kalifornija, Oregon, Washington in Nevada. »Newyorški guverner nam bo povedal, ko bodo pripravljeni sprejeti cepivo, ker ga ne moremo pošiljati v države, kjer ga ljudem ne bodo nemudoma delili. Ne zaupa temu, odkoder prihaja cepivo, ki prihaja od največjih podjetij na svetu, največjih laboratorijev na svetu, ampak ne zaupa temu, da gre za to Belo hišo in ga ne bo delil Newyorčanom, dokler ne bo imel avtorizacije. Boli me, ker moram to povedati,« je dejal Trump.

Cuomov svetovalec Rich Azzopardi je odgovoril, da je Trump pogrnil pri svojem odgovoru na pandemijo, lagal Američanom o tem, kako nevaren je koronavirusu, in zaradi nesposobnosti so ga volivci pravkar odpustili. Za distribucijo cepiva na veliko bo sicer skrbela prihodnja vlada Joeja Bidna. Bodoči šef kabineta Bele hiše Ron Klain je dejal, da bo Biden imenoval posebnega koordinatorja za koronavirus, ki bo vodil odgovor vlade na pandemijo in bo predsedniku poročal vsak dan. Ekipa pod koordinatorjem bo nadzirala distribucijo, odpravljala motnje v dobavnih verigah in izboljšala dostop do testiranj.



Strokovnjake skrbi, ker Trump zavrača sodelovanje z zmagovalcem predsedniških volitev Bidnom in z njim ne usklajuje svojih ukrepov, kar bo povzročilo nepotrebne ovire in zamude v boju proti pandemiji, ki je doslej v ZDA okužila 10,7 milijona ljudi in povzročila smrt več kot 244.000.

Trump je zagotovil, da njegova vlada ne bo zapirala ameriškega gospodarstva, česar sicer ni počela niti na višku pandemije aprila, saj je ukrepe prepustila zveznim državam brez usklajevanja. Pri tem nakazal, da se zaveda, da ne bo več dolgo v Beli hiši. »Ta vlada ne bo zapirala. Upajmo, karkoli se zgodi v bodoče, kdo ve, katera vlada bo. Verjetno bo čas povedal svoje, ampak povem vam, da ta vlada ne bo zapirala,« je dejal Trump.

Glede na Bidnova zagotovila gospodarstva ne bo zapirala niti njegova vlada. Bidnova vlada bo pritiskala na guvernerje in državljane ZDA, naj upoštevajo navodila zdravstvenih strokovnjakov, naj se držijo osebne razdalje in naj nosijo maske in skrbijo za higieno. Trump je pred volitvami zatrjeval, da so prišli do preobrata in bo pandemija izginila, vendar pa zdaj okužbe že teden dni presegajo po 100.000 primerov na dan in rastejo naprej. Bolnišnice v posameznih državah so že preobremenjene in bolnike »izvažajo« k sosedom. Umira nekaj manj ljudi kot ob prvem vrhuncu pandemije aprila, ker so izboljšali načine zdravljenja, pomagale pa naj bi tudi maske, ker z njimi pride v telo okuženega manjša količina virusa, s katerim se imunski sistem potem lažje spopade.