Ni še uradno, a z veliko verjetnostjo lahko napovemo, da se končuje obdobje brez prvega hišnega ljubljenca v Beli hiši. Donald Trump je bil namreč za Jamesom Knoxom Polkom (enajsti predsednik, 1845–1849) šele drugi predsednik v zgodovini ZDA, ki ni imel nobene domače živali. Na začetku leta 2021 naj bi to praznino zapolnila ovčarja Joeja Bidna Champ in Major, prvi že ima nekaj izkušenj s politiko, saj je delal družbo lastniku že v času, ko je bil podpredsednik ZDA.



Šestinštirideset predsednikov in še desetkrat toliko hišnih ljubljencev – to je statistika Bele hiše, ki se nabira iz časov, še preden so jo začeli graditi. Raznovrstnost je v vodenje Združenih držav Amerike vnesel že njen prvi predsednik George Washington konec 18. stoletja. Med njegovimi domačimi živalmi je bilo (najmanj) osem psov, več konjev in osel, ki mu ga je podaril kralj Karel III. Španski. Svojega ljubljenca je imela tudi prva prva dama, Martha Washington, to je bil papagaj po imenu Snipe (nekateri zgodovinski viri omenjajo priljubljeno ime Polly).
 

Washington Post zažvižga Yankee Doodle

Prvi, ki je žival zares pripeljal v Belo hišo, je bil njegov naslednik John Adams (Washington je rezidenco sicer načrtoval, a v njej nikoli ni živel), ki je bil povsem zadovoljen samo s konji in psi, Thomas Jefferson pa je tem dodal ptice oponašalke (njegovi najljubši je bilo ime Dick) in menda celo mladiča grizlija, ki sta bila vendarle malo preveč nevarna za crkljanje, zato ju je oddal.
Za njimi se je v Beli hiši zvrstila še cela vrsta zanimivih živali.



Posebno omembo si gotovo zaslužijo ptiči, med njimi je bilo največ kanarčkov in papagajev, ki so jih imeli predsedniki in njihove prve dame zelo radi, čeprav prav domiselni pri imenih niso bili. Papagajka Polly je zaznamovala življenji predsednika Jamesa Madisona in njegove žene Dolley, saj ju je oba preživela. Slavo je doživel tudi papagaj predsednika Andrewa Jacksona, spet Polly oziroma krajše Poll, saj je znal sočno preklinjati. Tudi ta žival je preživela lastnika in se celo udeležila njegovega pogreba, a so jo morali zaradi glasne uporabe nespodobnih besed (zapisi v medijih pravijo, da se jih je najbrž naučil od predsednika samega) iz obreda odstraniti.

Kakih sedemdeset let pozneje je v Beli hiši živel papagaj Washington Post, katerega posebnost je bila, da je znal zažvižgati znan ameriški napev Yankee Doodle, 25. predsednik ZDA William McKinley pa ga je menda naučil tudi, kako v pozdrav polaskati (zlasti mladim) damam, ki so prišle v Belo hišo. Ni pa znano, zakaj mu je dal ime po časniku, ki je bil ustanovljen leta 1877 (le malo pred izvolitvijo predsednika leta 1897; štiri leta pozneje je umrl v atentatu) in mu je bil menda tudi naklonjen, kot je mogoče prebrati na spletni strani muzeja predsedniških hišnih ljubljencev (Presidential Pet Museum). McKinley, ki je vodil državo med špansko-ameriško vojno, je v duhu časa svoji angora mački poimenoval Valeriano Weyler in Enrique DeLome, po španskih generalu in ambasadorju. Imel je tudi nekaj petelinov, a o njihovih imenih zapisov nismo zasledili.


 

Rooseveltov živalski vrt

Naslednji predsednik, Theodore Roosevelt, si zasluži posebno pozornost, kajti v njegovem času je bila Bela hiša pravi živalski vrt. V njem so živeli morski prašički, poni, kokoš, kuščar, psi, kača, medved (ki ga je sčasoma zaradi oskrbe poslal v živalski vrt), podgana, jazbec, svinja, zajec Peter (ki je ob smrti dobil čisto svojo pogrebno slovesnost), mački, hijena, sova in enonogi petelin, če naštejemo nekaj zanimivejših. Veliko živali je imel tudi predsednik Wilson, med katerimi je treba posebej omeniti 48 ovc, ki so menda skrbele, da je bila zelenica vedno lepo urejena.



Med najbolj nenavadne živali gotovo sodijo sviloprejke, ki jih je imela Luisa Adams, žena Johna Quincyja Adamsa. V času njegovega predsedovanja je v Beli hiši menda živel tudi markiz de Lafayette, ki je s sabo pripeljal krokodila. Zna biti, da je to samo mit, a je vsekakor vreden zapisa. Tudi tigra sta domovala v rezidenci ameriških predsednikov (in kot darilo najbrž sploh nista bila edina), tam sta nekaj časa živela še leva Calvina Coolidga z imenoma Tax Reduction in Budget Bureau (ta predsednik je imel v svoji veliki živalski zbirki še risa, povodnega konja, kenguruja, antilopo, črnega medveda, a so jih po ukazu prve dame poslali v živalski vrt). Pomenljivi imeni sta nosila tudi oposuma Benjamina Harrisona: Mr. Reciprocity in Mr. Protection. V času njegovega vodenja ZDA naj bi v Beli hiši prav tako živela krokodila.
 

Za prvim možem stoji prvi pes

Abraham Lincoln je veljal za velikega ljubitelja mačk; o svojem Dixieju je celo dejal, da je »pametnejši kot ves njegov kabinet«. Poleg njega in njegovih sorodnikov je v Belo hišo naselil par zajcev, kozo, pomiloščenega purana Jacka in kar nekaj psov. Fido, mešanec oranžne barve, ki se je najraje držal domače zofe in je bil tako rahločuten, da ni prenašal hrupa v predsedniški rezidenci, zato so zanj večino časa skrbeli družinski prijatelji, je kmalu dosegel tolikšno prepoznavnost, da je postalo njegovo ime v ZDA nekakšno generično poimenovanje za psa. Le nekaj mesecev po atentatu na Lincolna so tudi Fida našli s smrtno rano, ki mu jo je domnevno zadal neki pijanec z nožem.

Prvi prvi pes, ki mu je bil posvečen cel članek v tisku, je bil airedalski terier Laddie Boy 29. predsednika ZDA Warrena G. Hardinga, za najslavnejšega pa velja Fala, škotski terier Franklina Delana Roosevelta, ki je izvajal trike na trati Bele hiše in se reporterjem zelo prikupil. Je tudi edini predsedniški pes, ki je dobil svoj kip ob predsedniku. Tu sta še slavna beagla Him in Her (On in Ona) Lyndona Johnsona, posebno stran v ameriški zgodovini si je prislužil tudi kokeršpanjel Checkers, ki sicer nikoli ni živel v Beli hiši, je pa Richardu Nixonu, ki so ga bremenile obtožbe o zlorabi denarja iz kampanje, v znanem televizijskem nagovoru, poimenovanem kar po tem kužku, prinesle kar nekaj političnih točk.



Zadnjih nekaj mandatov so v Beli hiši kraljevali večinoma kužki in med njimi tu in tam kakšna mačka. Med Reaganovimi je najbolj znan še en kokeršanjel, Rex, tudi oče in sin Bush sta imela med ljubljenci predvsem pse. Buddy je bil labradorec Billa Clintona in je delal družbo še bolj znanemu mačku Socksu (znane so predvsem fotografije iz Ovalne pisarne), za njima sta poleg družine Obama v predsedniški rezidenci stanovala Bo in Sunny, portugalska vodna psa.
 

Vrnimo pse v Belo hišo

Pes je vsekakor prvi predsedniški hišni ljubljenec – vsaj enega, nekateri pa tudi po deset, je imelo več kot 25 predsednikov ZDA – in nekaterim je nemara celo pomagal do izvolitve, morda pred kratkim tudi Joeju Bidnu, ki je svoja psa vključil v kampanjo in volivce po družbenih omrežjih nagovoril: Vrnimo pse v Belo hišo.

Obamova Bo in Sunny na južni trati Bele hiše. FOTO: Reuters

Po inavguraciji januarja naj bi se z Bidnom in njegovo ženo v predsedniško rezidenco na Aveniji Pennsylvania 1600 v Washingtonu preselila ovčarja Champ in Major ter zapolnila praznino, ki je zevala zadnja štiri leta. Zanimivo je, da imata predsednika, ki nista imela domače živali, Donald Trump in James Polk, še eno skupno točko: oba sta bila vodji države en sam mandat, kar je v ZDA prav tako precej redko.