Neomejen dostop | že od 9,99€
»Rusija z napadom ni testirala le Ukrajine, z zgodovinsko preizkušnjo se je soočil ves svet,« je ameriški predsednik Joe Biden v Varšavi odločno obsodil agresijo Rusije in njenega predsednika Vladimirja Putina. Pozdravil je enotnost zveze Nato in koalicije držav, ki nasprotujejo že skoraj enoleto trajajoči vojni, ameriška diplomacija pa je obsodila tudi današnjo najavo Kremlja za umik iz pogodbe o Novi Start med Rusijo in ZDA o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem.
»Mislil je, da bomo padli, a je bila koalicija ZDA, Evrope in mnogih narodov med Atlantikom in Pacifikom preveč združena, demokracija je bila premočna,« je dejal Biden. »Namesto lahke zmage, ki jo je videl in napovedoval, je dobil požgane tanke in vojsko v kaosu. Mislil je, da bo dobil finizacija Nata, namesto tega je dobil natoizacijo Finske – in Švedske!« Putin je misli, da lahko energijo zlorabi kot orožje, a je njegovo izsiljevanje pospešilo končanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, je poudaril predsednik ZDA.
»Mislil je, da so avtokrati kot on sam žilavi in voditelji demokracij šibki, a je dobil železno voljo Amerike in držav, ki so zavrnile vladavino strahu in sile.« Soočati se mora s stvarmi, ki si jih pred letom dni ni predstavljal: »Da bodo demokracije močnejše in ne šibkejše, avtokrati tega sveta pa bodo šibkejši, ne močnejši. V trenutkih negotovosti je najpomembnejše vedeti, za kaj stojiš in kdo stoji s teboj.« Poljaki, je ocenil, solidarnost proti razdelitvi in zatranju poznajo bolje kot kdorkoli.
Biden je še enkrat poudaril, da bodo branili vsako ped ozemlja članic vojaške zveze Nato, ki je po njegovem prepričanju trdna kot skala. Že prej je za neodgovorno obsodil Putinovo današnjo odločitev za umik iz pogodbe o Novi Start med Rusijo in ZDA o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem. Ruski izstop iz zadnje velike razorožitvene pogodbe med vojaškima velesilama je v Atenah obsodil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken ter posvaril, da bodo natančno opazovali ruske akcije, da se bodo lahko primerno zavzeli za varnost ZDA in njenih zaveznic.
Kritiki so se že doslej pritoževali, da Novi Start ni vključeval Kitajske, ki se je medtem povzela na položaj druge vojaško najmočnejše sile sveta in si prizadeva za prevlado nad ZDA, ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino pa se Zahod boji še večjega približevanja med Moskvo in Pekingom. Ameriški zunanji minister se namreč boji, da bo Kitajska Rusiji stala ob strani z vojaško pomočjo. »Jasno smo jim dali vedeti, da bi to pomenilo resen problem za nas in naše odnose,« je Blinken povedal za CBS. Ameriška veleposlanica pri združenih narodih Linda Thomas-Greenfield je šla še korak naprej in morebitno kitajsko vojaško pomoč Rusiji označila za rdečo črto.
Ta izraz pa iz ust ameriških demokratskih prvakov ne pomeni veliko že vse od predsednika Baracka Obama, ki je za rdečo črto naznanil sirski napad s kemičnim orožjem na uporno prebivalstvo ter potem, ko se je to zgodilo, ostal prekrižanih rok. Biden je bil v času sirskega napada podpredsednik ZDA in tudi zdaj mu nekateri očitajo, da ob vseh velikanskih vsotah Ukrajini še ni omogočil orožja za dokončno zmago nad agresorjem.
Morebitni aktivni kitajski prestop v ruski vojaški tabor bi položaj zelo zapletel, četudi ne bi takoj pomenil tretje svetovne vojne, kot je opozarjal Zelenski. Medtem ko je Biden v Varšavi branil enotnost zaveznikov iz Nata in drugih držav proti ruski agresiji, je kitajski zunanji minister Wang Yi odšel v Moskvo. Veliko vroče krvi med Pekingom in Washingtonom je v minulih tednih povzročil že kitajski vohunski balon, ki so ga Američani sestrelili nad atlantsko obalo Južne Karoline, morebitno tesnejše vojaško sodelovanje med Rusijo in Kitajsko pa bi tudi Belo hišo postavilo pred velike zunanjepolitične dileme. Doslej so zatrjevali, da je bil ruski napad na Ukrajino v vsakem pogledu strateška napaka.
»Viri, ki so domači s pripravami« na prihajajoči obisk kitajskega predsednika v Moskvi pa so Wall Street Journal poročali, da bo Xi Jinping takrat Putina pozval, naj ne uporabi jedrskega orožja ter naj se zavzame za mirovna pogajanja z Ukrajino. Xi naj bi v Rusijo potoval ob obletnici zmage nad nacistično Nemčijo aprila ali v začetku maja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji