Borell: Od teroristov nas ločuje spoštovanje človekovega življenja

Spremljamo dogajanje na Bližnjem vzhodu:

15.00 Borrell pozval Izrael, naj ga ne prevzame bes

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes na obisku v enem od kibucev, ki jih je 7. oktobra napadel Hamas, pozval k takojšnji izpustitvi takrat zajetih talcev. Obenem pa je na Izrael naslovil poziv, naj ga v boju proti islamističnemu gibanju na območju Gaze ne prevzame bes.

Pozivam k takojšnji in brezpogojni izpustitvi, je na obisku v kibucu Beri glede približno 240 talcev dejal Borrell. »Razumem vaše strahove in bolečino. Razumem vaš bes. A dovolite mi, da vas prosim, naj vas bes ne prevzame,« je še povedal.

Izrael je sicer po njegovih besedah treba braniti, a kot je dodal v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, »eno grozodejstvo ne opravičuje drugega: v zadnjih nekaj tednih so umrli nedolžni civilisti, vključno s tisoči otrok«.

V kibucu Beri na jugu Izraela, ki leži blizu meje z območjem Gaze, so Hamasovi pripadniki 7. oktobra po navedbah lokalnih oblasti ubili okrog 85 ljudi, približno 30 so jih zajeli za talce.

Borrell, ki z obiskom Izraela začenja petdnevno turnejo po Bližnjem vzhodu, se je danes srečal tudi z izraelskim zunanjim ministrom Elijem Cohenom. Ob tem je ponovil, da se ima Izrael pravico braniti v skladu mednarodnim humanitarnim pravom, in spomnil, da je EU najostreje obsodila Hamasov napad.

Kot pa je poudaril, »nas od teroristov ločuje spoštovanje človekovega življenja«. »Pozivamo k neoviranemu humanitarnemu dostopu in humanitarnim premorom, da bi lahko pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo,« je dejal in poudaril, da je umrlo že preveč civilistov.

»Da bi zagotovili, da se te grozote ne bodo nikoli več ponovile, je treba hitro najti trajno politično rešitev,« je glede na izjave na omrežju X dejal Borrell. Tako Izraelci kot Palestinci si po njegovih besedah zaslužijo, da živijo v miru in varnosti s svojimi sosedi.

14.45 Palestinsko ministrstvo za zdravje pravi, da 26 od 35 bolnišnic v Gazi ne deluje

Palestinsko ministrstvo za zdravje s sedežem v Ramali opozarja, da 26 od 35 bolnišnic v Gazi ne deluje več, preostalih devetpa le delno.

To ni prvo tovrstno opozorilo. Včeraj so predstavniki Hamasa v Gazi sporočili, da je 25 bolnišnic neuporabnih. Prejšnji petek je Svetovna zdravstvena organizacija izjavila, da dve tretjini bolnišnic na območju Gaze »sploh ne deluje«.

Palestinsko ministrstvo za zdravje je del palestinskih oblasti s sedežem na Zahodnem bregu – in nima nobenega nadzora nad Gazo.

14.15 Golob: V Al Šifi pravica do samoobrambe postaja izgovor za povračilne ukrepe

Predsednik vlade Robert Golob je danes obsodil napade na bolnišnico Al Šifa v Gazi. Kot je sporočil prek omrežja X, tam »pravica do samoobrambe postaja izgovor za povračilne ukrepe, katerih glavna žrtev je civilno prebivalstvo«. Osrednja bolnišnica v oblegani palestinski enklavi zaradi izraelske blokade od ponedeljka ne deluje več.

»Ostro obsojam napade na osrednjo bolnišnico v Gazi Al Šifa. Prizori umiranja novorojenčkov so pretresljivi in zbujajo sočutje prav pri vsakem človeku. Prav tako ostro obsojam nesorazmerno uporabo sile,« je Goloba navajal vladni profil.

Še enkrat je poudaril, da je nujna takojšnja ustavitev spopadov.

Golob je izjavo podal dan po vdoru izraelskih sil v bolnišnico na severu Gaze, glede katerega so globoko zaskrbljenost med drugimi izrazile agencije Združenih narodov in Mednarodni odbor Rdečega križa.

Golob je sporočil še, da je glede na »vedno večjo humanitarno katastrofo in vedno hujše napade na bolnišnice«, predlagal, da bo Slovenija sodelovala v italijanskem projektu vojaške bolniške ladje, ki bo pomagala pri zdravljenju žrtev spopadov v Gazi.

Ladja italijanske mornarice Vulcano, namenjena zdravljenju ranjencev iz Gaze, je minuli teden s 30 člani medicinskega osebja izplula iz pristanišča Civitavecchia.

13.30  Izrael opozarja ljudi, naj evakuirajo južna območja Gaze

Izraelske sile (IDF) so ponoči odmetavale letake na območju Kan Junisa v južni Gazi in opozarjale ljudi v štirih mestih, naj evakuirajo svoje domove in se odpravijo v zavetišča, poročata Reuters in Times of Israel.

Letaki so opozarjali ljudi, naj poiščejo varnost v mestih Bani Šuhaila, Kuzaa, Abasan in Karara, kjer je živelo več kot 100.000 ljudi, preden so jug preplavili razseljeni ljudje.

»Zaradi vaše varnosti morate nemudoma evakuirati svoja bivališča in se odpraviti v znana zavetišča. Vsakdo, ki je blizu teroristov ali njihovih objektov, ogroža svoje življenje, in vsaka hiša, ki jo uporabljajo teroristi, bo tarča,« je zapisano v letakih, poroča Reuters.

Pred tedni so bili podobni letaki odvrženi nad severno Gazo pred kopensko ofenzivo.

Tudi v četrtek zjutraj je notranje ministrstvo Gaze, ki ga vodi Hamas, sporočilo, da so izraelski helikopterji »streljali na domove državljanov vzhodno od Kan Junisa«.

Oktobra se je število prebivalcev Kan Junisa povečalo s 400.000 na več kot milijon, ko je več sto tisoč ljudi zapustilo severno Gazo.

Na tisoče razseljenih ljudi zdaj živi v začasnih taboriščih, bolnišnicah in na šolskem območju v Kan Junisu.

12.45 Svoboda Izraelcev je neločljivo povezana s svobodo Palestincev

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je opozoril na vse večjo nevarnost, da se vojna z območja Gaze razširi na zasedeni Zahodni breg. »Že zdavnaj smo presegli fazo zgodnjega opozarjanja,« je dejal v Ženevi državam članicam ZN, ki jih je seznanil s svojimi nedavnimi obiski na Bližnjem vzhodu. »Sprožam najglasnejši možni alarm zaradi eksplozivnih razmer na zasedenem Zahodnem bregu.«

Globoko zaskrbljenost je izrazil zaradi okrepitve nasilja in hude diskriminacije Palestincev v delu Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in opozoril, da so zato tamkajšnje razmere potencialno eksplozivne.

Predvsem pa je pozval k prenehanju izraelske okupacije palestinskih ozemelj: »Palestinci imajo pravico do samoodločbe. Izrael ima pravico do obstoja,« je poudaril. »Svoboda Izraelcev je neločljivo povezana s svobodo Palestincev. Palestinci in Izraelci so drug drugemu edino upanje za mir.«

10.45 Večina Američanov podpira premirje med Hamasom in Izraelom

Večina Američanov se zavzema za takojšnje premirje med palestinskim skrajnim gibanjem Hamas in Izraelom v Gazi, čeprav vlada predsednika Joeja Bidna temu nasprotuje skupaj z Izraelom, kaže anketa tiskovne agencije Reuters in inštituta Ipsos. Ugotavlja tudi, da je podpora Izraelu med Američani upadla.

Sredi oktobra, kmalu po napadih Hamasa na Izrael, ki so zahtevali 1200 življenj, je 41 odstotkov udeležencev iste ankete menilo, da morajo ZDA podpirati Izrael. Zdaj jih je takega mnenja le še 32 odstotkov.

Kar 70 odstotkov Američanov si želi premirje, od tega tri četrtine privržencev demokratov in polovica privržencev republikancev. Izrael temu nasprotuje, ker želi z vojaško operacijo izkoreniniti Hamas, ZDA pa mu stojijo ob strani.

Kakih 39 odstotkov Američanov meni, da bi morale biti ZDA nevtralen posrednik med sprtima stranema, pred mesecem dni pa jih je bilo takega mnenja le 27 odstotkov. Le 15 odstotkov Američanov meni, da bi se morale ZDA v spopadih postaviti na stran Palestincev, kar je podobno kot pred mesecem dni.

Padec podpore Izraelu je posledica več tednov trajajočega bombardiranja Gaze in vojaške operacije proti Hamasu, pri čemer je doslej v Gazi umrlo več kot 11.200 Palestincev, večinoma civilistov.

Anketa med drugim ugotavlja še, da 40 odstotkov Američanov podpira pošiljanje orožja Ukrajini, pošiljanje orožja Izraelu pa 33 odstotkov.

10.30  V Nemčiji v več zveznih deželah racije proti islamistom

V Nemčiji so danes izvedli obsežne racije proti islamistom, ki naj bi podpirali gibanje Hezbolah. Primarna tarča je bil Islamski center v Hamburgu, skupno pa je policija preiskala 54 objektov v sedmih zveznih deželah. Posredovanje spada v okvir prizadevanj države, da zajezi porast antisemitizma, ki se je okrepil po začetku vojne v Gazi.

Današnje preiskave so se osredotočile na Islamski center Hamburg (IZH) in še pet povezanih skupin. Policija je preiskala poslopja še v zveznih deželah Spodnja Saška, Hessen, Berlin, Baden-Württemberg, Bavarska in Severno Porenje - Vestfalija, je davi sporočilo notranje ministrstvo v Berlinu.

Center v Hamburgu je bil po besedah notranje ministrice Nancy Faeser že dlje časa pod nadzorom obveščevalnih služb. Ministrstvo meni, da so njegove dejavnosti namenjene »širjenju revolucionarnega koncepta vrhovnih vodij Irana, kar naj bi kršilo ustavni red Nemčije«.

Kot piše nemška tiskovna agencija DPA, hamburški center velja za podaljšano roko iranskega režima, ki je, denimo, čestital palestinskemu gibanju Hamas za napad na Izrael, v katerem je bilo ubitih 1200 ljudi, in to označil za »prelomnico v nadaljevanju oboroženega upora«.

Skupine, ki so bile tarča preiskave, naj bi podpirale dejavnosti šiitskega gibanja Hezbolah, ki uživa podporo Irana, v Nemčiji pa so njegove dejavnosti prepovedane. Znotraj preiskovanih krogov naj bi bila pogosta antisemitska in protiizraelska stališča, je še navedlo notranje ministrstvo v Berlinu.

Po napadih 7. oktobra je Nemčija sicer prepovedala tudi dejavnosti Hamasa in z njim povezanih organizacij. V zadnjih tednih pa v državi opažajo močan porast antisemitskih incidentov.

»Prav zdaj, ko se številni Judinje in Judi počutijo še posebej ogroženi, velja: Ne bomo trpeli nikakršne islamistične propagande in nikakršnega antisemitskega in do Izraela sovražnega ščuvanja,« je še sporočila notranja ministrica Faeserjeva.

10.15 Erdoğan krepi kritiko Izraela z označbo za teroristično državo

Turški predsednik je v sredo še okrepil kritiko Izraela, ki ga je označil za »teroristično državo«. Kritičen je bil tudi do podpornikov Tel Aviva na Zahodu, ki da podpirajo njegova dejanja v Gazi. Izjave je podal pred petkovim obiskom v Nemčiji, kjer se bo sestal s kanclerjem Olafom Scholzem.

»Jasno pravim, da je Izrael teroristična država,« je dejal v nagovoru članom svoje stranke v turškem parlamentu. Pri tem je ošvrknil tudi ZDA in druge zahodne podpornice Izraela, češ da ne gre pozabiti »tistih, ki odkrito podpirajo pokole, in tiste, ki jih na vse načine poskušajo legitimirati«.

Vojno v Gazi je označil za konflikt »med križem in polmesecem«, s čimer je nakazal, da se krščanski, zahodni podporniki Izraela bojujejo z muslimanskim svetom. Ponovil je tudi svojo že večkrat izrečeno oceno, da se v Gazi dogaja genocid, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdoğanov zadnji napad na Izrael je eden njegovih najostrejših doslej in se časovno ujema s stopnjevanjem izraelskih operacij v Gazi.

9.00  V zračnem napadu v osrednji Gazi ubiti civilisti

Po navedbah uradne palestinske tiskovne agencije je bilo v sredo zvečer v izraelskih zračnih napadih ubitih okoli 50 civilistov in na desetine ranjenih.

Wafa je poročala, da so izraelska vojaška letala ciljala na sosesko Sabra v središču Gaze in zadela mošejo.

Tiskovna agencija je poročala, da so v nadaljnjih napadih na malezijski šoli v begunskem taborišču Nuseirat v Gazi trije mrtvi in ​​da je bil v bombnem napadu v mestu Kan Junis na jugu Gaze ubit otrok.

Izraelska vojska navedb ni komentirala, pravi pa, da so njeni zračni napadi usmerjeni na infrastrukturo Hamasa. BBC navedb ni mogel preveriti.

V ponedeljek je ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Hamas, sporočilo, da je bilo od napadov Hamasa na Izrael 7. oktobra ubitih 11.240 ljudi, vključno s 4630 otroki.

8.30 Kdo je vodja Hamasa?

Izraelske sile so zjutraj sporočile, da so sinoči z bojnimi letali napadle hišo Ismaila Hanijeja, ki velja za glavnega voditelja Hamasa.

Hanije je bil leta 2017 izvoljen za vodjo političnega urada Hamasa, a že nekaj let živi v Katarju.

Bil je vidni član Hamasa v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, Izrael pa ga je za tri leta zaprl.

Nato je eno leto preživel v izgnanstvu, preden se je vrnil v Gazo. Leta 1997 je bil imenovan za vodjo urada duhovnega voditelja Hamasa, s čimer je okrepil svoj položaj.

Hanieja je leta 2006 za palestinskega premiera imenoval predsednik Mahmud Abas, a ga je leto kasneje razrešil, potem ko je skupina v enem tednu smrtonosnega nasilja z območja Gaze izrinila Abasovo stranko Fatah.

Hanije je zavrnil odstavitev kot »neustavno« in poudaril, da njegova vlada »ne bo opustila svoje nacionalne odgovornosti do palestinskega ljudstva« – in tako še naprej vlada Gazi.

8.25 IDF napadla hišo vodje Hamasa

Izraelske sile trdijo, piše BBC, da so napadle hišo visokega voditelja Hamasa Ismaila Hanijeja v Gazi.

V objavi na X Izraelske obrambne sile sporočajo, da so v sredo zvečer uporabile bojna letala za napad na hišo vodje političnega urada.

Trdijo, da je njegov dom služil kot »teroristična infrastruktura« in »mesto srečevanja visokih uradnikov organizacije«.

BBC ni mogel neodvisno preveriti trditev IDF.

8.00 V Washingtonu spopadi med protestniki za mir na Bližnjem vzhodu in policijo

Med protesti za mir na Bližnjem vzhodu pred sedežem ameriške demokratske stranke v Washingtonu je v sredo zvečer po krajevnem času izbruhnilo nasilje, policisti pa so aretirali več ljudi, poroča ameriški časnik Washington Post. Kakih 150 protestnikov ni hotelo zapustiti območja, ko so jih policisti poskušali odstraniti, pa so izbruhnili spopadi.

Posredovala je kongresna policija, saj je sedež demokratske stranke na območju kongresne palače. Naši policisti poskušajo zadržati okrog 150 ljudi, ki protestirajo nezakonito in nasilno, je sporočila kongresna policija in dodala, da potekajo aretacije.

Policisti so iz poslopja evakuirali demokratske kongresnike. Demokratski kongresnik iz Kalifornije Brad Sherman je na družbenem omrežju X objavil, da so ga evakuirali s sedeža stranke po tem, ko so protestniki postali nasilni ter napadli policiste s solzivcem, ko so poskušali vdreti v zgradbo.

Protestniki so odločno zahtevali takojšnje premirje v spopadih med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas na območju Gaze. Nosili so tudi črne majice z napisi Premirje takoj. Protest je pomagala organizirati skupina Judovski glasovi za mir, ki je podobne akcije izvedla že v New Yorku.

Protestnik Dani Noble je za Washington Post izjavil, da so prišli mirno protestirat pred sedež demokratske stranke, policija pa jih je začela napadati.

7.45 Izrael zavrača resolucijo VS ZN s pozivom k humanitarnim premorom

Izrael se je kritično odzval na resolucijo varnostnega sveta ZN, sprejeto v sredo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi. Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan je dejal, da je besedilo »brez povezave z realnostjo in brez pomena«, zunanje ministrstvo pa je premore vezalo na izpustitev talcev.

Varnostnemu svetu ZN je v sredo po več kot mesecu dni vojne med Izraelom in Hamasom z 12 glasovi za, nobenim proti in tremi vzdržanimi uspelo potrditi resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok. Vzdržale so se ZDA, Združeno kraljestvo in Rusija.

Resolucija, ki jo je predlagala nestalna članica Malta, sicer poziva še k takojšnji izpustitvi talcev, ki jih je zajel Hamas med napadi 7. oktobra.

Izraelsko zunanje ministrstvo je v odzivu v izjavi sporočilo, da »ni možnosti za daljše humanitarne premore, dokler je 239 talcev še vedno v rokah Hamasovih teroristov«.

Izraelski veleposlanik pri ZN Erdan pa je bil do resolucije tudi kritičen, ker ne omenja napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra. Zatrdil je, da bo Izrael »še naprej deloval v skladu z mednarodnim pravom«, poroča britanski BBC.

Podobno se je odzvala ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield, ki je dejala, da je »zgrožena, ker nekaj članic tega sveta še vedno ne zmore obsoditi barbarskega terorističnega napada, ki ga je nad Izraelom izvedel Hamas«.

7.30 Avto v ograjo blizu izraelskega veleposlaništva na Japonskem

V Tokiu so zjutraj aretirali moškega, potem ko je z avtomobilom trčil v oviro približno sto metrov od izraelskega veleposlaništva in pri tem poškodoval enega policista, poroča BBC. Videoposnetek incidenta je pokazal avto, potem ko je trčil v barikado. Japonska televizija NHK je povedala, da moški, star 50 let, domnevno pripada desničarski skupini.

Ni še povsem jasno, ali je bil incident nameren.

Izraelska veleposlaništva in konzulati so v zadnjem mesecu okrepili varnost po vsem svetu.

7.30 Biden previden optimist glede izpustitve talcev Hamasa

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo na novinarski konferenci v San Franciscu izrazil optimizem z veliko previdnosti glede izpustitve talcev, ki jih je med napadom na Izrael 7. oktobra zajelo palestinsko skrajno gibanje Hamas in pohvalil sodelovanje Katarja pri teh prizadevanjih, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Prizadevam si ugotoviti, kako lahko pripomorem k izpustitvi talcev in dovolj dolgemu premoru v spopadih, ki bi to omogočil,« je dejal Biden.

Na vprašanje, ali je izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju postavil kakšen rok glede napadov v Gazi, je ameriški predsednik odgovoril: »Mislim, da se bo ustavilo, ko Hamas ne bo več mogel moriti Izraelcev, jih zlorabljati in početi drugih groznih stvari.«

Ponovil je, da je pozval Izraelce, naj bodo zelo previdni pri vojaških operacijah v bližini glavne bolnišnice v Gazi Al Šifa, vendar zatrdil, da je Hamasova namestitev poveljniškega centra pod bolnišnico vojni zločin.

Biden je imel samostojno novinarsko konferenco po vrhunskem srečanju s kitajskim kolegom Xi Jinpingom. Med drugim je zatrdil, da še vedno verjame, da je najboljša rešitev za mir na Bližnjem vzhodu rešitev dveh držav – Izraela in Palestine.

Glede napovedi, da bo Izrael zasedel Gazo, pa je Biden dejal, da bi bila to velika napaka.