Bi tudi nadškofu v črni limuzini rekli, da hospitalizacija ni potrebna?

Nedavna smrt hrvaškega raziskovalnega novinarja spletišča Index Vladimirja Matijanića vedno bolj buri duhove in hrvaško javnost. Včeraj je inšpekcija hrvaškega zdravstvenega ministrstva obiskala splitski klinični center in začela preiskavo o domnevnih napakah, ki naj bi vodile v novinarjevo smrt. Poleg obdukcije so v bolnišnici sprožili tudi notranji nadzor. Nekaj iskrenih, a še kako aktualnih vprašanj pa je hrvaškemu zdravstvenemu ministru Viliju Berošu postavil večkratni novinarski nagrajenec, hrvaški novinar leta in Matijanićev prijatelj Boris Dežulović.

Tragična zgodba se je začela pred tednom dni, ko je Matijanić, ki mu je maja Hrvaško novinarsko društvo podelilo nagrado za najboljšega spletnega novinarja, potožil partnerki in stanovski kolegici Andrei Topić, da se slabo počuti, hitri test pa je pokazal, da je okužen s koronavirusom. Ker je imel sjögrenov sindrom, bolezen pljuč in sum na avtoimuni bolezni, se ni mogel cepiti proti covidu-19. Po opravljenem hitrem testu sta s partnerko šla na urgentni infekcijski oddelek Kliničnega bolnišničnega centra Split. Tam so mu povedali, da zdravila, ki v takšnih primerih preprečuje težji potek covida-19, nimajo na zalogi. Ker zdravila ni bilo, za pot v Dubrovnik, kjer bi zdravilo lahko bilo na zalogi, pa je bil prešibak, paliativa ni dobil. Kot je zatrdila Andrea Topić, je Matijanić umrl po tem, ko ga kljub številnim klicem na pomoč niso želeli hospitalizirati, češ da za to ni potrebe.

Tu pa sta se začela vznemirjenje in jeza hrvaške javnosti, saj se je v zadnjem času začelo pojavljati vse več očitkov na račun izbrancev, ki jim je – tudi brez čakanja – dovoljeno vse, »narod« pa se največkrat lahko le obriše pod nosom. Tako, denimo, še zdaleč ni pozabljena afera, ki jo je zakuhala žena hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki je meni nič, tebi nič, poklicala v šolo, ki jo obiskuje sin, ter zahtevala, naj mu popravijo oceno s prav dobre na odlično.

Včeraj se je prav na neenakost in na delitev med aktualno politično, cerkveno in gospodarsko hrvaško elito ter »navadno ljudstvo« na družbenem omrežju oglasil Boris Dežulović.

Vprašanja za zdravstvenega ministra

»Danes, po dveh dneh, miren in hladen, imam za ministra za zdravje samo eno vprašanje. V redu, tri. Če bi se pred urgentno infekcijsko pripeljala črna limuzina z nadškofom Bozanićem, z vsemi diagnozami in simptomi, kot jih ima Vado, bi mu rekli, da hospitalizacija ni potrebna? Če bi žena premiera Plenkovića klicala na urgenco le enkrat, in ne dvanajstkrat, z vsemi diagnozami in simptomi, kot jih ima Vada, bi ji rekli, da mu ni treba v bolnišnico in naj lula v posodo? Če bi v hišo HDZ-jevega župana pripeljal rešilec z enakimi diagnozami in simptomi, kot jih je imel Vado, bi mu rekli, da mu ni treba v bolnišnico, mu priporočili slane palčke in odšli?« se je v objavi na facebooku vprašal Dežulović. Pohvale na javno izrečena vprašanja se vrstijo, aktualna oblast – molči.

Zdravstveni minister Vili Beroš čaka na rezultate preiskav notranjega inšpekcijskega nadzora in tudi zdravstvene inšpekcije. Z vedno bolj stisnjenimi zobmi, tudi zaradi številnih očitkov glede Beroša, pa je tudi premier Andrej Plenković. Na račun ministra se je namreč doslej nabral že zajeten kup očitkov.

Vladimir Matijanić je umrl po nekaj dneh agonije. FOTO: Duje Klaric/Cropix

Dolgovi v zdravstvu so povzročili, da so dobavitelji sredi epidemije covida-19 začasno ustavili distribucijo zdravil bolnišnicam, zagrebška ­onkološka klinika je zaradi neurejenih razmer ostala brez radiologov, prav tako so imeli težave z delovanjem osrednjega spletnega sistema za cepljenje, razburjale so sumljive javne nabave, ko so pri izdelavi spletne platforme cijepise.hr del poslov zaupali podjetju, ki se ukvarja z gojenjem in prodajo cvetja, ne pa z internetnimi storitvami ... Vse to je le nekaj »grehov«, ki jih združena opozicija z levosredinsko SDP na čelu očita HDZ-jevemu ministru.

Zahteva za odpoklic pa nikakor ne pride na dnevni red Plenkovićeve vlade, saj, kot zatrjuje premier, minister »svoje delo opravlja odlično«.

Dogajanje, povezano s smrtjo hrvaškega novinarja, se časovno ujema z vse glasnejšimi zahtevami opozicije po razpisu predčasnih parlamentarnih volitev. Obenem se v naši južni sosedi veča število okuženih s koronavirusom, vse več je očitkov, da vlada nič ne stori, da bi zmanjšala razkorak med visokimi življenjskimi stroški ter nizkimi plačami in pokojninami.

Za povrh je za oktober napovedan začetek obnove kar šestih bolnišnic v Zagrebu, kar naj bi imelo za posledico dodatno daljšanje že tako predolgih čakalnih vrst, zdravstveno ministrstvo z Berošem na čelu pa je v tej smeri, kot trdi združena levosredinska opozicija, naredila bore malo. Tragični primer Matijanića pa je kamenček, na katerem bi se dokončno utegnil spotakniti zdravstveni minister.