Balkan in vzhod izobražujeta kadre za bogati zahod

Evropa se še vedno deli na boga­tejši zahod in revnejši vzhod. Na evropskem repu so kljub velikim vlaganjem EU tudi države Zahodnega Balkana. Zaradi tega se poceni delovna sila seli v bogatejše države. To velja tako za države za nekdanjo železno zaveso kot za novonastale balkanske države.

Iz tega še ni mogoče sklepati, da je EU ustvarila reven vzhod in da se okorišča z revnim Balkanom. Selitev delovne sile iz manj v bolj razvite države, kjer je njihova cena višja, je naravni ekonomski pojav. Gre za tradicionalno migracijo, ki jo omogoča odprava administrativnih ovir za preseljevanje ljudi. Bogatejše države pridobijo poceni delovno silo in ohranjajo konkurenčnost gospodarstva. V državah izvoznicah delovne sile, ki niso sposobne izvoziti več blaga in storitev, zaradi tega zaznavajo padec stopnje brezposelnosti. Njihov problem je tudi slaba demografska slika, kar na dolgi rok ogroža gospodarsko rast.
 

Srbska delovna sila med najcenejšimi v Evropi

Vlade držav Zahodnega Balkana naredijo zelo malo ali nič za dvig cene domače delovne sile. To jim pride prav pri ohranitvi oblasti. Srbska vlada na čelu s premierko Ano Brnabić se hvali, da je za polovico zmanjšala stopnjo nezaposlenosti, ne razkrije pa podatka, da se vsako leto izseli iz države okoli 60.000 ljudi in da je srbska delovna sila med najcenejšimi v Evropi. Med njimi prevladujejo izobraženi kadri s konkurenčnim znanjem. Balkan tako kot vzhod izobražuje kadre za bogatejši zahod.

V Srbiji je lani umrlo več kot 100.000 ljudi, rojenih je bilo 63.175 otrok. Predsednik Aleksandar Vučić je ponazoril, da je Srbija lani izgubila mesto v velikosti Kikinde.


 

Srbija največja naložbena destinacija

Petina prebivalcev EU v članicah z najvišjimi prihodki zasluži 5,2-krat več za enako delo kot petina prebivalcev v najrevnejših članicah. Po podatkih Eurostata je med slednjimi tudi Hrvaška, državljani Srbije pa zaslužijo 9,7-krat manj od najbogatejših na stari celini. Najnižje plače v državah članicah EU so se julija gibale med 286 evri v Bolgariji in 2071 evri na mesec v Luksemburgu. V državah kandidatkah za članstvo v EU so se gibale med 211 evri v Albaniji in 422 evri v Turčiji.
Na lestvici najbolje plačanih v državah EU je na prvem mestu Švica s povprečno mesečno plačo 4726 evrov bruto in BDP na prebivalca, ki je predlanskim znašal 47.958 evrov. V Sloveniji je povprečna mesečna plača 1500 evrov, BDP na prebivalca pa 17.952 evrov, na Hrvaškem pa 1081 evrov in BDP 10.530 evrov.

Povprečni BDP na prebivalca v EU je lani znašal 30.000 evrov, v Srbiji 5600, v BiH 4400, v Albaniji 4000 evrov. V zadnjem desetletju so vse države kandidatke zaznale večjo rast BDP kot Srbija, čeprav je v Srbiji več neposrednih tujih naložb kot v preostalih državah Zahodnega Balkana. Iz poročila Eurostata izhaja, da je bilo leta 2017 v Srbiji za 2,4 milijarde, v preostali regiji pa za 2,1 milijarde evrov neposrednih tujih naložb. V Srbiji je konec lanskega leta povprečna mesečna plača znašala 443 evrov, po srbskih podatkih se letos giblje okoli 470 evrov.