Slovaška politika je dan po atentatu na premiera Roberta Fica, čigar življenje so zdravniki rešili kljub več strelnim ranam, strnila vrste in pred volivci prvič po dolgem času pokazala enoten obraz. Slovaška predsednica Zuzana Čaputová je v skupnem nastopu z naslednikom Petrom Pellegrinijem pozvala k umiritvi političnih napetosti v državi, predvsem pa k prenehanju širjenja obtožb in spodbujanja sovraštva. S podobnim sporočilom so se, tudi na lastne volivce, obrnile stranke Fičeve evroskeptične koalicije.

»Sva politika, ki se strinjava, kaj je za družbo najpomembneje. To je umiritev situacije,« je poudarila odhajajoča predsednica Zuzana Čaputová. »Atentat na premiera je atentat na demokracijo. Če se hočemo kot narod spraviti [...], morajo vsi pokazati veliko odgovornosti,« jo je dopolnil Pellegrini, ki bo čez nekaj tednov prevzel predsedniški položaj.

Manj kot 24 ur pred njunim nastopom je bilo na podlagi prvotnih odzivov mogoče sklepati, da bo atentat, ki ga je 71-letni domnevni storilec, kot kaže, zagrešil zaradi nestrinjanja z nekaterimi odločitvami Fičeve vlade, še poglobil polarizacijo. Toda z izjemo nekaterih predstavnikov skrajne desnice večina politikov ni kazala pripravljenosti za izkoriščanje tragedije za nabiranje točk.

Strah pred dolgoročnimi posledicami

»To med opazovalci ni pomirilo strahov pred morebitnimi dolgoročnimi posledicami atentata. »Bolj kot za stabilnost po napadu se bojim za realno možnost, da bodo koalicijske stranke poskušale to tragedijo izkoristiti za še večjo krepitev in utrjevanje svoje moči,« je za Delo pojasnila Kristína Chlebáková, analitičarka s praškega inštituta za evropsko politiko Europeum. »Opozicija, ki je bila doslej v komunikaciji zelo previdna in taktična, bo morala proti temu protestirati in s tem tvegati, da bo obtožena podpiranja napada.«

Odziv najvišjih predstavnikov slovaških oblasti na sredino dogajanje je vsaj za zdaj odseval resnost razmer, po mnenju enega od sogovornikov pa tudi spoznanje, da so stvari vendarle šle predaleč.

Politična elita je bila gonilna sile te čustvene polarizacije in sovražnega govora, ki se je pojavljal predvsem na strani nacionalpopulistične vlade, in ravno zato lahko elita umiri žogico in pozove k zmanjšanju napetosti,« je za Delo pojasnil Milan Nič, višji raziskovalec za področje srednje Evrope pri nemškem svetu za zunanje odnose (DGAP), ki ni izključil možnosti, da bo šok, v katerem je slovaška družba, na koncu privedel do preobrata v načinu reševanja najtežjih vprašanj v državi.

Na obeh političnih polih se po njegovem zavedajo, da bi lahko bil v tako napetih razmerah, kakršne so na Slovaškem vladale zadnjih nekaj mesecev, tarča atentata kdorkoli. To zavedanje je vse bolj prisotno po stari celini, je prepričan Nič. »O tem priča podton sporočil iz Evrope in drugod. Politični voditelji razumejo, da ne gre samo za eno državo, temveč za trend,« je opozoril, kot primer pa izpostavil Nemčijo, kjer je kampanjo pred evropskimi volitvami zaznamovalo več napadov na politike.

Še pred petimi leti bi si kaj takega težko predstavljali, toda čas, v katerem živimo, so po sogovornikovih besedah zaznamovale številne krize, od pandemije covida-19 do vojne v Ukrajini, hkrati pa vse lokalne spore, tudi tiste v okviru kulturnega boja, podpihujejo družbena omrežja. »Sovraštva in agresivne retorike je bilo enostavno preveč, zato so stvari ušle nadzoru. Hkrati se grožnjam s smrtjo na družbenih omrežjih ni posvečalo dovolj pozornosti.«

Nova priložnost za Slovaško

Slovaška bo v prihodnjih mesecih in letih dobila priložnost, da popravi oziroma ponovi te napake. Vsa pozornost bo usmerjena v Petra Pellegrinija, čigar predsedniški mandat se bo čez nekaj tednov začel z drugačnimi poudarki, kot bi se sicer, ter v ministra za obrambo in podpredsednika vlade Roberta Kaliňáka. Kot desna roka onemogočenega premiera Fica velja za njegovo najverjetnejšo začasno zamenjavo.