Aretacije novinarjev v Turčiji in Rusiji

Več ducat novinarjev je danes v Ankari protestiralo proti nasilju nad novinarji, potem ko je bil prejšnji teden na paradi ponosa v Istanbulu poleg številnih udeležencev dogodka, ki je v Turčiji prepovedan, aretiran tudi fotograf medijske agencije AFP. 

Fotograf Bulent Kilic je zaradi nasilne aretacije na policijo vložil pritožbo. Policisti so mu namreč med aretacijo klečali na vratu. Iz pripora je bil sicer izpuščen brez kazni. Predsednik agencije AFP Fabrice Fries je v pismu »ostro protestiral« in zahteval preiskavo ter hitre kazni za krive policiste.



Vada Recepa Tayyipa Edogana je pogosto tarča kritik zaradi zatiranja svobode medijev. Novinarji so opozorili tudi, da je apirla letos turška policija prepovedala uporabo fotografij in posnetkov policistov brez njihovega privoljenja, poroča France 24.
 

Aretacije novinarjev tudi v Rusiji

Ruska policija je danes zaslišala več ruskih preiskovalnih novinarjev in preiskala njihova stanovanja. Gre za urednike oziroma novinarje preiskovalnega medija Projekt, ki je pripravljal objavo članka o domnevnem bogastvu notranjega ministra Vladimirja Kolokolceva. Policija je navedla, da so preiskave povezane s primerom klevetanja iz leta 2017.

Iz Projekta so sporočili, da je policija preiskala domova njihovega odgovornega urednika Romana Badanina in novinarke Marie Žolobove, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novinarja in namestnika urednika Mihaila Rubina so medtem pridržali, poleg tega pa so preiskali hišo njegovih staršev, so še navedli v mediju.



Dodali so, da je policija preiskave in zaslišanja izvedla pred objavo preiskovalnega prispevka o domnevnem bogastvu ruskega notranjega ministra Kolokolceva, njegovega sina in drugih sorodnikov. Kljub temu so ga objavili in v samo nekaj urah po objavi zabeležili okoli 180.000 prenosov s spleta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na notranjem ministrstvu so pojasnili, da so preiskave povezane s primerom klevetanja iz leta 2017. Badanin in Žolobova sta namreč med avtorji filma neodvisne televizije Dožd TV o poslovnežu Ilji Traberju, ki naj bi bil povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, iz leta 2017. Rubin ni sodeloval pri projektu.

Odvetnik Pavel Čikov, ki vodi organizacijo za zaščito človekovih pravic Agora, je sicer povedal, da je ta primer zastaral leta 2019, navaja AFP.

Rubinov odvetnik Artjom Nemov pa je v odzivu dejal, da ne ve, s čim so povezane preiskave njegovega klienta.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem povedal, da obstaja zakonska podlaga za preiskave, čeprav ni seznanjen z razlogi zanje.

Badanin je Projekt ustanovil, potem ko je zapustil Dožd TV. Od leta 2018 je medij objavil številne preiskovalne prispevke o ruski eliti.

Po navedbah kritikov Kremlja je v Rusiji tistih nekaj opozicijskih in neodvisnih medijev, ki še delujejo, pod velikim pritiskom.