Ameriški vojni ladji v Sredozemlju jasno sporočilo Hamasovim zaveznikom

ZDA po napadu terorističnega Hamasa na Izrael vztrajajo pri odločni podpori najtesnejši bližnjevzhodni zaveznici in predsednik Joe Biden je odhod v vzhodno Sredozemlje ukazal še eni letalonosilki. »Gerald R. Ford« in »Dwight D. Eisenhower« naj bi sile šiitskega polmeseca – Iran in libanonski Hizbolah – posvarili pred podžiganjem že tako nevarnega ozračja ob napovedanem izraelskem poskusu izkoreninjenja Hamasa, Biden pa se zavzema tudi za čim manj civilnih žrtev.

Državni vrh zadržan, civilna družba obsoja Izrael

»Vojna mora biti vodena s pogledom na tisto, kar pride za njo,« je komentator Washington Posta David Ignatius opozoril Izrael – in ZDA. Spomnil je na srečanje predsednika Franklina Roosevelta z britanskim premierom Winstonom Churchillom v Casablanci leta 1943, na katerem sta se zagovornika svobode zavzela za uničenje filozofij Nemčije, Italije in Japonske na premagovanju in podrejanju drugih, ne pa na prebivalstvu teh držav. Po najhujšem pokolu judovskih življenj po nacističnem holokavstu je tudi izraelski vojaški cilj uničenje terorističnega Hamasa s čim manj žrtvami med palestinskim prebivalstvom, pri čemer jih podpirajo Američani. Predsednik Joe Biden se je zavzel za ponovni priklop vode predelom, kamor naj bi se umikali.

Težave s humanitarno pomočjo

Demokratski prvak se je o humanitarni pomoči Gazi pogovarjal tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, a še ni jasno, kako lahko to v primeru izraelskega udarca zagotovijo na enem najgosteje naseljenih predelov sveta. Po ameriških poročilih vladajoči Hamas ne dovoljuje umika prebivalstva v Egipt, za kar se tudi zavzema Washington. V ZDA teroristično prepoznana organizacija je menda pod palestinskimi domovi, šolami, bolnišnicami in drugimi objekti izdelala obsežno mrežo rovov, kamor se lahko akterji terorja zatečejo pred bombami, vse prebivalstvo Gaze nima te možnosti.

Izraelski vojski v Gazi ne bo pretirano mar za kolateralne žrtve

Po letu 2007, ko je Hamas prevzel oblast, tudi še ni dobil priložnosti za svobodno izrekanje o svojem vodstvu. Zato pa so se številne arabske države v zadnjem času še bolj nagibale k pomirjenju z judovsko in številni ameriški analitiki verjamejo, da je Hamas predvsem marioneta Irana, ki tudi ne pomišlja pred krvavim zatiranjem lastnega svobodoljubnega prebivalstva ter se zavzema za uničenje Izraela.

Eden od ciljev sedanjih napadov naj bi bilo zatrtje približevanja med Izraelom in Savdsko Arabijo, drugi okrepitev »šiitskega polmeseca« od Libanona in Sirije prek Irana do Jemna in celo Azerbajdžana. Ta je pravkar zavzel Gorski Karabah z večinsko armenskim prebivalstvom.

Ameriški predsednik Joe Biden na enem od zborovanj demokratske stranke oktobra letos. FOTO: Andrew Caballero-reynolds/Afp

Žuganje z letalonosilkama

Ameriški letalonosilki v Sredozemlju sta jasno sporočilo Iranu in njegovemu drugemu zavezniku, libanonskemu Hezbolahu, naj ostaneta ob strani, potem ko je Hamasov napad pokazal največjo ranljivost judovske države po jomkipurski vojni iz leta 1973. Nekaj let po njej pa je egiptovski predsednik Anvar Sadat romal v Jeruzalem in optimisti upajo, da bo Hamasovo divjanje le še potrdilo približevanje med Izraelom in Savdsko Arabijo. Upajo tudi, da bodo zmernejše sile na palestinski in izraelski strani eventualno nadaljevale pogajanja o dveh državah, čemur so morda namenjeni tudi ameriški stiki s palestinskim predsednikom.

Bela hiša pa bi morala najprej premagati očitke o šibkosti po katastrofalno izvedenem umiku iz Afganistana, odmrznitvi šestih iranskih milijard dolarjev in vračanju odvisnosti od srednjevzhodne nafte. Republikanski kongresniki zahtevajo tudi odhod predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Jaka Sullivana, ki se je konec prejšnjega meseca javno ponašal z znatno manjšo porabo časa za Bližnji vzhod od svojih predhodnikov.