Ameriška diplomatska turneja, namenjena »odpravljanju škode«

Svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost John Bolton se je v nedeljo mudil v Izraelu, včeraj pa v Turčiji. Ključnima ameriškima zaveznicama v širši bližnjevzhodni regiji, ki imata v tej drugačne cilje, je poskusil pojasniti odločitev svojega nadrejenega o umiku ameriških sil iz Sirije.

Boltonov obisk Izraela in Turčije ni bil vnaprej načrtovan. Svetovalec za nacionalno varnost – že tretji v Trumpovem predsedniškem mandatu – se je odpravil na pot, da bi pomiril strasti, nezadovoljstvo in marsikje tudi šok, ki jih je v z Združenimi državami (naj)bolj povezanih bližnjevzhodnih državah povzročila Trumpova decembrska napoved o umiku približno 2000 ameriških vojakov in marincev iz severovzhodne Sirije.

Izraela, kjer se je Bolton, sicer eden izmed najglasnejših zagovornikov protiiranske politike, mudil v nedeljo, ameriška napoved o umiku iz Sirije seveda ni zmotila zaradi posledic, ki bi jih ob morebitni turški invaziji na območje na vzhodnem bregu reke Evfrat ameriški izstop iz zavezništva imel za sirske Kurde in skoraj avtonomno območje Rožava, pač pa izključno zaradi potencialno še večje vojaške in politične vloge Irana v Siriji, kjer uradni Teheran od prvega dneva vojne z denarjem, orožjem in »kadri« (uspešno) skrbi za preživetje režima Bašarja al Asada.



Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je med srečanjem z Boltonom dejal, da bi mednarodna skupnost morala priznati okupirano Golansko planoto za izraelsko ozemlje, in se zahvalil ZDA za preselitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem ter (ponovno) uvedbo sankcij proti Iranu.
 

Turško-ameriška strateška nihanja

Čeprav je bilo srečanje ameriškega svetovalca za nacionalno varnost in predsednika izraelske vlade namenjeno predvsem skrb zbujajočemu utrjevanju ameriško-izraelske fronte proti Iranu, je Bolton namenil precej pozornosti tudi odločitvi svojega nadrejenega, da bo pustil na cedilu sirske Kurde. Novinarjem je v Jeruzalemu predvčerajšnjim zagotovil, da se ZDA ne bodo umaknile iz Sirije, dokler ne bo zagotovljena varnost Kurdov – to velja predvsem za borce iz Ljudskih zaščitnih milic (YPG) in Sirskih demokratičnih sil (SDF). In to tudi od Turčije, od katere naj bi Bolton včeraj v Ankari zahteval zagotovilo, da ne bodo krenili v vojaški obračun s sirskimi Kurdi. Bolton je Netanjahuju, s katerim delita svetovni nazor, obljubil, da bo ameriški umik iz Sirije potekal tako, da bo »zagotovil poraz Islamske države ter poskrbel za varnost Izraela in drugih prijateljev v regiji, tudi tistih, ki so se z ZDA borili proti IS«. Ob tem je Bolton ponovil, da datum ameriškega umika – v zadnjih dneh je tudi Trump naredil nekaj korakov nazaj – iz Sirije še ni določen, novinarjem pa namignil, da bo ameriško vojaško oporišče v Al Tanfu na jugu Sirije, strateško postavljeno za nadzor nad iranskimi vojaškimi konvoji, ostalo še kar nekaj časa.

»Mislimo, da Turki ne bi smeli začeti vojaške akcije, ki ne bi bila v celoti usklajena in dogovorjena z Združenimi državami,« je pred poletom v Ankaro dejal Bolton in ocenil, da bo severovzhodna Sirija po ameriškem umiku drugačna. »O tem ni dvoma. A ne želimo si, da bi se iranski vpliv razširil,« je dodal.

Ob prihodu v Ankaro sta se Boltonu pred srečanjem s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki se je v zadnjih dveh letih – ne le glede bližnjevzhodnih vprašanj – precej oddaljil od Washingtona in se (geo)strateško približal Moskvi in Teheranu, pridružila zunanji minister Mike Pompeo, ki bo v prihodnjih dneh obiskal osem arabskih držav, in načelnik generalštaba Joseph Dunford.