V nadaljevanju preberite:

Lani spomladi so dijakinje dekliške srednje šole Chia-Yi na jugu Tajvana pri vsakoletnem pisanju eseja dobile nenavadno temo: Kako se pogajati z diktatorjem. Učenke so morale izbrati najboljšo strategijo preživetja za majhno državo, ki ima močno sosedo – preprečiti vojno za vsako ceno ali jo odvračati z močjo?

V preizkusu je bil omenjen ruski napad na Ukrajino, vendar so bila neizrečena vzporedja s kitajsko grožnjo lastni državi precej očitna.

Učitelji pravijo, da so bili osupli, ko so jim učenke vrnile eseje: skoraj vse najstnice so trdile, da mora Tajvan storiti vse, da ne bi izzval napada Kitajske.

»Skoraj brez izjeme so zapisale, da se mora Tajvan, ki je majhen in šibek, izogibati grožnjam Kitajske,« pravi Chu Yi-chun, ki poučuje mandarinščino. »Ne glede na to, kako zelo nas nadlegujejo, moramo potrpeti.« Takšna pokorna čustva so v ostrem nasprotju s tistimi, ki jih doživlja širša tajvanska družba, saj so mladi tradicionalno med najbolj strastnimi domoljubi in privrženci neodvisnosti v državi.