Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Afera Epstein se obrača proti predsedniku Trumpu

New York Times tudi o izjavah obsojenega pedofila, da je prav on Trumpa predstavil Melanii.
Nekdanji demokratski predsednik Bill Clinton kot predsedniški kandidat s pokojnim Rossom Perotom in republikanskim predsednikom Georgeem Bushem starejšim. FOTO: Mark Cardwell/Reuters
Nekdanji demokratski predsednik Bill Clinton kot predsedniški kandidat s pokojnim Rossom Perotom in republikanskim predsednikom Georgeem Bushem starejšim. FOTO: Mark Cardwell/Reuters
11. 7. 2019 | 07:40
11. 7. 2019 | 08:44
8:17
New York – Bila naj bi ekskluzivna zabava v Mar-a-Lagu, klubu Donalda J. Trumpa, izključno za člane v floridskem Palm Beachu, piše New York Times, »a sta bila razen dveh ducatov deklet za razvedrilo edina gosta g. Trump in Jeffrey Epstein«.

George Houraney iz American Dream Enterprisa, ki je leta 1992 na Trumpovo prošnjo organiziral dogodek »Dekle s koledarja«, je spraševal o drugih VIP-udeležencih, pomembnih osebnostih, ki jih je pričakoval: »Kdo še pride nocoj, prihaja osemindvajset deklet! A sta bila le on in Epstein.«



Newyorški časopis s tem namiguje na dolgoletno prijateljstvo med sedanjim republikanskim predsednikom ZDA in iz leta 2008 na Floridi obsojenim pedofilom, ki se obtožb nagovarjanja mladoletnic k prostituciji in njihovega spolnega nadlegovanja zdaj brani še pred newyorškim sodiščem. Prijateljstvo se je menda končalo po nesporazumih o poslovnih dogovorih, vsa narava njunega spora pa ni jasna, pišeta avtorici Annie Karni in Maggie Haberman, ki menita, »da sta se življenji floridskih sosedov desetletja prepletali skozi skupno naklonjenost do bogastva in žensk, dokler se povezava iz statusnega simbola ni spremenila v obremenitev« in je g. Trump poskrbel za objavo dejstva, da je nekdanjemu prijatelju prepovedal vstop v svoj klub.

Ameriški predsednik Donald Trump. FOTO: Carlos Barria/Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump. FOTO: Carlos Barria/Reuters

 

Obtoženi pedofil


Pred tem je veljalo: »Če nisi poznal Trumpa in Epsteina, si bil nihče,« avtorici navajata dolgoletnega harvardskega profesorja prava Alana Dershowitza, ki je Epsteinu na prvem procesu zaradi spolnih odnosov z mladoletnicami pomagal dobiti zelo milo kazen osemnajstih mesecev. Na koncu jih je odsedel le trinajst in še v teh je lahko čez dan delal v svoji pisarni v West Palm Beachu. Novinarki navajata tudi izjavo Donalda Trumpa za revijo New York Magazine iz leta 2002, torej še pred prvim procesom proti Epsteinu: »Jeffa poznam petnajst let, krasen fant. Z njim je zelo zabavno, pravijo celo, da ima rad lepe ženske tako kot jaz, in mnoge od njih so bolj mlade.« George Houraney tudi pravi, da Trump njegovih svaril pred prijateljstvom z Epsteinom ni hotel poslušati. Kasneje je Trumpa sam obtožil neprimernega obnašanja do svoje partnerke Jill Harth.

Nekdanji mogočni finančnik Jeffrey Epstein na registru spolnih prestopnikov države New York. FOTO: Handout Reuters
Nekdanji mogočni finančnik Jeffrey Epstein na registru spolnih prestopnikov države New York. FOTO: Handout Reuters
Pri New York Timesu so Belo hišo zaprosili za komentar, a v torek niso dobili odgovora, republikanski prvak pa se je na ta dan pred poročevalci iz Bele hiše spet ogradil od Epsteina, češ da ga pozna kot vsak drug v Palm Beachu. »Sprl sem se z njim, z njim nisem govoril že petnajst let. Lahko vam rečem, da nisem njegov občudovalec.« Pri newyorškem časopisu priznavajo, da je obtoženi pedofil bolj znan kot dolgoletni prijatelj nekdanjega demokratskega predsednika Billa Clintona, Epsteinovi odnosi s Trumpom pa so se s časom celo tako skvarili, da je tega pred prijatelji krivil za težave s policijo v Palm Beach Countyju.

Zato pa je sporni milijarder, v čigar luksuzni newyorški hiši so po poročanjih istega časopisa našli številne fotografije golih ali napol golih mladoletnic, po Trumpovi izvolitvi razglašal svoj odnos z njim »ter govoril ljudem, da je prav on g. Trumpa predstavil njegovi tretji ženi Melanii Trump, čeprav nobeden od Trumpovih ni nikoli omenil vloge g. Epsteina pri njunem srečanju«, piše New York Times. Časopis spominja na pripovedovanje prve dame ZDA, da jo je kasnejši soprog zaprosil za telefonsko številko na zabavi Kit Kat Cluba med modno prireditvijo Fashion Week iz leta 1998.

Ameriška prva dama Melania Trump na nedavni razpravi o krizi opioidov. FOTO: Alexander Drago/Reuters
Ameriška prva dama Melania Trump na nedavni razpravi o krizi opioidov. FOTO: Alexander Drago/Reuters

 

Obstajajo skupne fotografije


New York Times tudi navaja, da Epstein nikoli ni bil član Trumpovega floridskega kluba Mar-a-Lago, »a če je prišel kot gost drugih gostov, ga je lastnik in samoimenovani vodja strežbe g. Trump obravnaval kot tesnega prijatelja«. Obstajajo skupne fotografije s konca devetdesetih let in začetka tisočletja, »g. Trump vedno s kravato in g. Epstein vedno brez nje«, na newyorškem Manhattnu pa sta bila pogosto na istih zabavah, »kot na tisti, ki jo je g. Epstein priredil za princa Andrewa«. 

Newyorški časopis navaja nekdanje dolgoletne sodelavce sedanjega predsednika, ki trdijo, da je Trump vsakemu gostu njegovega kluba preverjal kvaliteto zrezkov in jim iskal boljše mize, da bi se počutili še posebej dobro. A tudi pišejo, da so Trumpovi svetovalci in zavezniki po vstopu v predsedniško kampanjo vneto zmanjševali pomen njegovih povezav z Epsteinom. Vedeli so namreč, da bodo njegovi odnosi z nekdanjim predsednikom Clintonom preiskovani že zaradi demokratske protikandidatke Hillary Clinton.

Medtem se je v zvezi z afero oglasil Trumpov minister za delo Alexander Lacosta, ki je bil zadnje dni kot državni tožilec v prvem Epsteinovem procesu na naslovnicah zaradi tedanje blage kazni pedofilskemu finančniku. Na tiskovni konferenci v Washingtonu je govoril o svoji vlogi pri tem, da Epstein ni s procesa odkorakal kot svoboden človek, na kar so menda že bili pripravljeni deželni tožilci. New York Times navaja enega od teh, ki meni, da poskuša Lacosta na novo napisati zgodovino in da bi lahko kot zvezni tožilec zahteval veliko težjo kazen, zavračajo pa tudi ministrovo mnenje, da so bile žrtve preveč prestrašene in travmatizirane, da bi se izpostavljale v javnosti. Odvetnik nekaterih od njih Adam Horowitz celo trdi, da so jih prestrašili tožilci.

Ameriški minister za delo Alexander Lacosta. FOTO: Leah Millis/Reuters
Ameriški minister za delo Alexander Lacosta. FOTO: Leah Millis/Reuters

 

»Pomenljivo ime«


Nekateri bolj konservativno usmerjeni mediji se sprašujejo o »skupnih poskusih tiska, da bi naredili postranskega lopova iz edinega tožilca, ki mu je doslej uspelo Epsteina poklicati na odgovornost«, kot v časopisu Wall Street Journal piše Helman W. Jenkins. Po njegovem prepričanju je poleg najboljših odvetnikov, kar jih je lahko kupil denar, Lacostova prizadevanja poskušal spodkopati tožilec New York Countyja »s pomenljivim imenom Cyrus Vance Jr.«. Ta je kasneje sam izjavil, da se Epsteinove mladoletne žrtve na prvem procesu proti njemu niso želele izpostavljati.

»Pomenljivo ime« seveda namiguje na Cyrusa Vancea starejšega, ki je bil državni sekretar pod demokratskim predsednikom Jimmyjem Carterjem, Jenkins pa spominja na druge mogočne Epsteinove prijatelje, kot sta nekdanji demokratski predsednik Bill Clinton in britanski princ Andrew, čigar vsaj ena od tedaj mladoletnih spremljevalk Jeffreyja Epsteina že javno obtožuje posilstva. Kolumnist WSJ se sprašuje, ali bi časopis Miami Herald sploh obnovil poročanje o Epsteinu, ki je napovedalo novo obtožnico na newyorškem sodišču, če ga ne bi mogli opredeliti proti Trumpu in njegovemu ministru.

Epstein na svojem prvem sojenju v Floridi. FOTO: Reuters
Epstein na svojem prvem sojenju v Floridi. FOTO: Reuters


Novinarka Julie K. Brown, ki se je lotila brskanja po desetletje starem procesu in intervjuvanju nekdanjih žrtev Jeffreyja Epsteina po imenovanju Alexandra Lacosta za ministra v Trumpovi vladi, poudarja, da gre za žrtve, in ne zanjo. Z očitki, da časopisi, kot sta Miami Herald in New York Times, nesorazmerno poudarjajo vpletenost sedanjega republikanskega predsednika in njegovega ministra, pa se afera Epstein uvršča med najbolj ogorčene bitke vse bolj neusmiljenega boja med Trumpom in njegovimi domačimi političnimi nasprotniki.

Vrata luksuzne newyorške hiše milijarderja Epsteina po policijskem vdoru. FOTO: Carlo Allegri/Reuters
Vrata luksuzne newyorške hiše milijarderja Epsteina po policijskem vdoru. FOTO: Carlo Allegri/Reuters

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine