Župani so za okus ministra Medveda prezgodaj »skočili«

Ljubljana – Minister za javno upravo Rudi Medved ne vidi potrebe za »malce nenavadno nervozo in oster besednjak« v nedavnih »napadih« nekaterih županov, češ da je sveženj zakonskih sprememb o financiranju občin krivičen, formula za izračun primerne porabe pa sporna. Zadeva je namreč še v fazi predloga in javna razprava še teče.

»Zato ta hip ministrstvo za javno upravo (MJU) ali država občinam ničesar ne jemljeta, ker se zavedamo stroškov, ki jih imajo s kilometri lokalnih cest zlasti na podeželju. V ničemer jih nočemo prikrajšati,« je nezadovoljnim županom prek medijev zagotovil Medved in ponovil, da zakona o znižanju stroškov občin ne bodo vezali na povprečnino. Poleg tega gre v primeru zakonodaje o financiranju občin za sveženj ukrepov, pri katerem poleg vlade in njenih resorjev sodelujejo predstavniki vseh treh občinskih združenj: Skupnosti občin, Združenja občin in Združenja mestnih občin. Občine so v tem primeru partnerice in enakopravne članice delovne skupine za nižanje stroškov, dialog med njimi teče. Huda kri županov je zato popolnoma brez potrebe, pravi minister Medved. Kje so torej razlogi zanjo? Morda pri nekaterih županih, odgovarja, deluje še »star miselni vzorec, po katerem so država in občine vsaka na svojem bregu«, župani pa zaradi tega čutijo potrebo, da se je treba »pred jesenjo, ko bo tekla debata o višini povprečnine, vkopati, pri tem pa s prstom pokazati na vlado in MJU«.

Zosov izračun povprečnine
V Združenju občin Slovenije so upoštevajoč zadnji predlog zakona o financiranju občin pripravili izračun povprečnine, ki kaže, da je pri enaki povprečnini med občinami za 11 milijonov evrov prerazporeditev. Zanje je nesprejemljivo prelivanje denarja iz občin z največ cestami in ki so najredkeje poseljene, praviloma pa tudi najšibkejše, na najmočnejše in največje občine. Povprečnina se zmanjšuje 150 občinam, trdijo na Zos, in preliva k mestnim občinam – gre za več kot 8 milijonov od 11 milijonov evrov prerazporeditev. Zos opozarja tudi na napačen izračun finančnih posledic v noveli zakona o znižanju stroškov občin. Šest zakonov naj bi občinam prineslo prihranke že v 2020. V Zos trdijo, da ocenjeni prihranki niso pravilni. Predvsem na področju družinskega pomočnika bo prihranek za polovico manjši od predvidenega, trdijo. Ker bo učinkoval šele po letu 2022, morajo biti stroški občinam do takrat priznani v okviru povprečnine. V številkah to pomeni zmanjšanje stroškov za 24,7 milijona evrov v 2020 in 2021 ter za 27 milijonov v 2022.

»Formulo o povprečnini so zahtevale občine«

Medved se spominja časov pred meseci, ko so s sindikati javnega sektorja dosegli sporazum o višjih plačah. Takrat so v razpravi o zmanjšanju stroškov občin in spremembah njihovega financiranja v združenjih vztrajali, da je treba občinam »kompenzirati minus zaradi zvišanja plač v javnem sektorju«. Zato so tudi posegli v formulo za izračun povprečnine, pojasnjuje Medved, ki osebno sicer meni, da še ni čas za razpravo o tako večplastni in zahtevni vsebini, kakršno predstavlja. In kdaj bo nastopil primeren čas za njeno prevetritev? »Ko bomo pod streho spravili sveženj o zmanjšanju stroškov občin,« smo slišali.

150
občinam se s predlagano novelo zakona o znižanju stroškov občin zmanjšuje povprečnina

608,78
evra bi morala biti po izračunu občin povprečnina za 2019, a je 55,28 evra nižja

Poenoten predlog do avgusta?

A kar je, je. Partnerice pri pripravi svežnja ukrepov o financiranju občin so se formule lotile, pravi Medved, zaradi vztrajanja občin, češ da je zaradi zvišanja plač kompenzacija nujna. Spremembe zakona o financiranju občin, ki zajemajo za nekatere župane sporno formulo, so šele v fazi predloga. Javna razprava šele bo tista, ki bo pokazala, kaj je sprejemljivo za večino občin in za državni proračun. Na MJU bi prej pričakovali, da se predstavniki združenj občin poenotijo o formuli in predstavijo usklajen predlog, je navrgel Medved. MJU po njegovem ni tisti, ki naj umakne predlog. Če je formula za izračun povprečnine nesprejemljiva, naj prvotni predlog, po katerem bi kompenzacijo zaradi dviga plač v javnem sektorju sanirali s pomočjo formule, umaknejo občine, poziva Medved. Do konca avgusta, ko se delovna skupina spet sestane, pričakuje usklajen predlog, ki mu bodo sledile zakonske spremembe. Medved obžaluje, da se bodo letos še kar pogajali o povprečnini. A tako zahtevnih zadev, kot sta zniževanje stroškov in spreminjanje formule, ki bo zadovoljila večino županov, po njegovem ni mogoče izpeljati naenkrat.