Žrtve trgovcev z ljudmi so zaradi covida-19 manj vidne

Ljubljana – Pandemija covida-19 še utrjuje temelje ene najbolj donosnih svetovnih trgovin – z ljudmi, v kateri se po podatkih OZN letno obrne 28 milijard evrov. Zaradi vse večje gospodarske in socialne nestabilnosti se tveganje trgovanja zlasti z otroki v svetu povečuje, zaradi omejitev gibanja trgovci z belim blagom izumljajo nove načine trgovanja, delo organov pregona pa je oteženo.

Tudi slovenska Policija priznava, da je epidemija otežila njihovo delo. Kot pravi Maja Ciperle Adlešič, višja policijska inšpektorica na Generalni policijski upravi, so »žrtve še bolj izolirane od javnosti, podvržene še večji izolaciji in s tem 'nevidne'«. Naši policisti so samo letos obravnavali že 29 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in eno kaznivo dejanje zlorabe prostitucije ter pri tem identificirali 27 žrtev - oškodovancev trgovine z ljudmi in eno žrtev zlorabe prostitucije. Za primerjavo: v 2019 je Policija obravnavala trinajst kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zoper štirinajst fizičnih oseb ter identificirala sedem žrtev trgovine z ljudmi.

66
milijonov otrok lahko zaradi covida-19 pristane v revščini ali na prisilnem delu

Pri nas jih večina konča v prostituciji

Slovenija in Evropa še zdaleč nista sivi lisi na tem zloglasnem »trgovskem« zemljevidu. Nasprotno: obe sledita globalnemu trendu, po katerem največ žrtev pristane v spolni industriji, storilci pa izkoriščajo ranljivost žrtve, se pravi njen socialni in finančni položaj, v katerem slednja nima drugega izhoda, kot da pristane na izkoriščanje. Po podatkih Adlešičeve naša policija ugotavlja, da so žrtve trgovine z belim blagom v Sloveniji namenjene predvsem prostituciji, spolnim zlorabam in služabništvu, zaznavajo pa tudi druge oblike izkoriščanja, ki se kažejo predvsem v prisilnem delu, prisilnem izvrševanju kaznivih dejanj in prisilnem beračenju.



Zaradi karanten, omejitev gibanja in gospodarskih stisk, ki jih povzroča korona virus, se po navedbah Globalne iniciative proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu razrašča predvsem komercialno spolno izkoriščanje otrok. Gospodarska kriza vpliva tudi na nizko kvalificirane delavce in na delavce migrante, in to še zlasti v državah v razvoju, kjer so delavci le slabo ali sploh niso socialno ali delovno zaščiteni.

Ranljivi otroci in migrantski delavci

Zaradi krize covida-19 bi lahko dodatnih 42 ali v najslabšem primeru celo 66 milijonov otrok zapadlo v izjemno revščino, porasti utegne otroško delo, še zlasti tistih otrok, ki niso vključeni v šolski sistem oziroma tudi zaradi slabe organizacije učenja na daljavo, njihovi starši pa se soočajo z izgubo delovnih mest, navaja Suzana Čajić iz slovenske Karitas. Dodatna nevarnost preži na otroke iz ekonomsko šibkih družin, saj jih utegnejo prisiliti v beračenje, šolanje otrok od doma, z malo starševskega nadzora, pa lahko povzroči fizično nasilje nad njimi in večje spletno izkoriščanje: »Zaradi omejitve gibanja tudi organi pregona težje odkrivajo primere trgovanja, spreminjajo se oblike in načini izkoriščanja, spolne zlorabe se denimo selijo na splet in v domove. Omejitve gibanja in transporta pa žrtvam še dodatno otežujeta možnost pobega in iskanja pomoči.«



V Indiji, denimo, kjer je bilo od marca do maja letos ob službo 122 milijonov ljudi, so samo v enajstih dneh karantene zabeležili 92.000 primerov zlorabe otrok: od prisilnr porokr še ne dvanajstletne deklice, do očeta, ki je v gradbeništvu ostal brez dela in na srečo neuspešno poskusil prodaji štirimesečnega dojenčka premožnim ljudem …

Strašljiva neuradna statistika

Po podatkih globalnega poročila o trgovini z ljudmi je bilo v svetu pred pandemijo (2018) registriranih dobrih 40 milijonov novodobnih sužnjev, v Evropi prek dvajset tisoč, pri nas so jih v zadnjem desetletju našteli skoraj 360. Koliko žrtev se še »skriva« v gostinstvu, prevozništvu, gozdarstvu, kmetijstvu, tekstilni industriji, žeparstvu, se ne ve. Najbrž nekajkrat toliko … V spolnem suženjstvu v svetovni trgovini z belim blagom pristane 59 odstotkov vseh žrtev, 34 odstotkov je žrtev prisilnega dela. Skoraj tri četrtine novodobnih sužnjev je žensk in deklet, moške in fante izkoriščajo za prisilna dela v gradbeništvu, rudarstvu in proizvodnji. Slednjih je bilo pred covidom-19 največ v Afriki in na Bližnjem vzhodu.