Skoraj zanesljivo vdihujemo slabši zrak kot pred energetsko sanacijo

Zrak je potreben vsem, najmlajšim in najstarejšim. Prav ti bili v ospredju interesa današnjega pogovora na dobrodošlo temo kvalitete zraka, ki ga dihamo vsakodnevno.

Pogovor je izpostavil izzive prezračevanja v šolah in domovih starejših občanov, kar sta tudi temi, ki ju je v žarišče pozornosti postavila pandemija covida-19. Ta je zrak naredila bolj viden in otipljiv in ga razkrila celo kot nevidnega sovražnika.

Pogovor je potekal virtualno, v okviru nacionalne kampanje Za boljši zrak ga je organiziral Center energetsko učinkovitih rešitev (CER – partnerstvo za trajnostno gospodarstvo Slovenije). Cilj kampanje, v kateri sodeluje več drugih partnerjev, je zagon ozaveščevalnih aktivnosti za izboljšanje kakovosti zraka, ki ga vdihujemo v notranjih prostorih. 

Pogovor si lahko ogledate v videu:



Interes za vprašanje kakovosti zraka v notranjih prostorih je v aktualnem času zelo velik, je bila uvodoma prepričana Ana Struna Bregar iz CER, ki je z Žigo Čebuljem, sodelavcem iz istega centra, pogovor moderirala.

»Naša generacija je notranja generacija, ki preživi v zaprtih prostorih več kot 90 odstotkov svojega časa. Stavbe postajajo vedno bolj zrakotesne in na kakovost notranjega zraka vplivajo zelo različni dejavniki. Eden pomembnejših med njimi je val energetskih prenov vseh stavb,« je povedala in dodala, da bodo pri zagotavljanju boljše kakovosti zraka v notranjih prostorih potrebne velike izboljšave tako v regulativi in financiranju kot zasnovi, gradnji, uporabi in vzdrževanju stavb. 


 

Človek onesnažuje dobrino, brez katere ne more preživeti

Direktor NIJZ dr. Milan Krek, ki je sodeloval na pogovoru, je skrb za dober zrak označil za ključnega. »Prvo načelo je, da če hočemo imeti dober zrak, moramo imeti tudi dober odnos do narave, ki je njegov vir. Brez nje zraka ni mogoče proizvajati. Zrak v okolju je lahko zelo onesnažen, onesnaževalec tako zunanjega kot notranjega zraka pa je mnogokrat prav človek, ki sam sebi onesnažuje dobrino, brez katere ne more preživeti,« je opozoril.

Opozoril je tudi, da je postala kvaliteta zraka v notranjih prostorih zelo aktualna ravno v času pandemije, kar je po njegovem mnenju eden njenih pozitivnih vplivov.

»Prezračevanje lahko pomembno zniža prisotnost aerosolov in virusa v zraku, a mora biti kakovostno in izvedeno na pravi način. To velja tudi tedaj, ko ni govora o novem koronavirusu, pač pa, denimo, o gripi. Prezračevanje je stara metoda preprečevanja okužb.«
 

Mednarodna raziskava o kvaliteti zraka v učilnicah

Dr. Andreja Kukec, predavateljica na Medicinski fakulteti in prav tako sodelavka NIJZ, je predstavila aktualno raziskavo vpliva zraka na primeru izbranih slovenskih osnovnih šol. Po njenih podatkih v zaprtih prostorih preživimo od 70 do 80 odstotkov časa, otroci pa zaradi nezrelosti imunskega sistema in navad predstavljajo eno od ranljivih skupin.

Raziskava, ki jo je predstavila, je bila mednarodna; meritve kakovosti zraka so potekale v 64 šolah v Madžarski, Poljski, Češki, Italiji in Sloveniji. Pri nas je sodelovalo 12 šol. Opazovali so otroke tretjih razredov, meritve pa so potekale tako v učilnicah kot na lokaciji zunaj šole. 

Med priložnostmi za izboljšavo v teh konkretnih šolah so, denimo, na NIJZ evidentirali prenove stavb ali implementacijo mehanskega prezračevanja, kot nevarnost pa bližino toplarne. V zadnjih dvanajstih mesecih so sicer zaznali 11 odstotkov bolezni dihal in 28 odstotkov alergijskih bolezni dihal.


 

Ruralna okolja v prednosti

Največ šol, ki so jih obravnavali, je bilo v v ruralnem okolju, največ med njimi pa jih je bilo zgrajenih po letu 1945. V primerjavi z otroki v šolah v ruralnih okoljih imajo otroci v mestnih okoljih 2,7-krat večje obete za simptome bolezni dihal. Zelo pomemben dejavnik tveganja za simptome bolezni dihal pri otrocih predstavlja tudi podatek, da so imeli tovrstne bolezni v prvem letu življenja. Pri teh so bili obeti 6,2-krat večji. 

Med 12 šolami so sicer onesnaženost kot zelo visoko zaznali v dveh (povišane koncentracije benzena in ogljikovega dioksida). v petih je bila visoka (v štirih so bile povišane koncentracije ogljikovega dioksida, v eni benzena), v nadaljnjih petih pa kot zmerno (povišane koncentracije benzena, formaldehida in ogljikovega dioksida).

Kakšne ukrepe predlagajo? Če je izvedljivo, odstranitev virov onesnaževal, sicer pa je NIJZ pripravil tudi priročnik, ki je v virtualni obliki dostopen na portalu NIJZ. Situacija v Sloveniji je sicer primerljiva s situacijami v ostalih navedenih državah, je še dodala Kukčeva.
 

Ogljikov monoksid ubije približno toliko ljudi kot alkohol

Atze Boerstra, univerzitetni profesor na Nizozemskem in podpredsednik institucije REHVA (neodvisne federacije evropskih ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih zvez), je med drugim postregel s podatkom, da ogljikov monoksid v Evropi ubije približno toliko ljudi kot zloraba alkohola.

Kot primer neustrezne ventilacije, ki ima lahko zelo negativne učinke, je navedel manj kot enourno vožnjo z avtobusom, v katerem en sam okuženi okuži 18 drugih, tudi tiste, oddaljene deset metrov. Boerstra je znova opozoril na vlogo aerosolov pri okužbah. Katere ukrepe predlaga Rehva, je sicer navedeno na njihovem spletnem portalu.


 

Oskrbovanci DSO niso mogli nikamor

Dekanja fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru Vesna Žegarac Leskovar in Vanja Skalicky Klemenčič raziskujeta vpliv arhitekture domov za starejše na širjenje covida-19. Raziskava je sicer še v teku. Žegarac Leskovarjeva je opozorila, da v Sloveniji v tovrstnih domovih prebiva skoraj 5 odstotkov populacije starejših, pri čemer bi lahko bil ta delež še večji, saj na prosta mesta v njih čaka še okoli 9.000 ljudi.

»Če smo v Sloveniji med pandemijo lahko zaprli šole in fakultete in če so podjetja uveljavila delo od doma, pa oskrbovanci domov za starejše niso mogli zapustiti. Niso mogli nikamor,« je opozorila.

V Sloveniji v zadnjih 15 letih niso zgradili nobenega novega doma, glede arhitekture obstoječih pa bosta skušali raziskovalki ugotovili, kako bi bilo mogoče življenje v njih v času epidemij – tudi, denimo, gripe – ustvariti kakovostnejše? Ob tem je Žegarac Leskovarjeva opozorila, da je glede domov tudi do osnovnih podatkov, ki jih ima NIJZ, zelo težko priti.
 

Ko življenje olajšajo že balkoni

Doslej sta ugotovili, da so med pandemijo v prednosti domovi z enoposteljnimi sobami. Izkazalo se je, da so v domovih predstavljale izjemen problem rdeče cone, selitve pa so še povečale tveganja za okužbe. Kot zelo dobrodošla pa se je izkazala prisotnost balkončkov, saj so ti zelo olajšali bivanje oskrbovancev v času izolacije, ko se niso smeli družiti niti na varnih razdaljah v skupnih prostorih.

V tedanjem času so tudi odsvetovali uporabo prezračevalnih sistemov in ponekod so prezračevalne kanale zalepili z lepilnimi trakovi. Naravno niso prezračevali.

Vesna Žegarac Leskovar je opozorila tudi na odnos države do DSO. Državna strategija dopušča gradnjo domov različnim vlagateljem, tudi iz tujine. Predstavila je, denimo, gradnjo novega doma za starejše, ki bo brez balkonov, pa tudi sicer je njegova arhitektura vprašljiva. »Česa si želi naša država?« se je ob tem vprašala. »Stari bomo vsi, če bomo imeli srečo, da bomo starost doživeli.«


 

»Skrb za čist zrak bo morala postati podobna skrbi za čisto vodo«

 
Andrejka Znoj z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v okviru katerega je trenutno v.d. generalne direktorice direktorata za starejše in deinstitucianolizacijo, je na kritiko o nedostopu do podatkov o epidemioloških situacijah in umrlih v DSO odgovorila s trditvijo, da z njimi razpolaga NIJZ in da tudi na njenem ministrstvu situacijo spremljajo preko tega inštituta.

Nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, ki je prav tako kritiziral nedostopnost teh podatkov za raziskovalce in opozarjal na nujnost prezračevanja med pandemijo zaradi širjenja novega koronavirusa z aerosoli, je ocenil, da danes skoraj zanesljivo vdihujemo bistveno slabši notranji zrak, kot smo ga vdihavali v starih, prepihanih hišah pred energetsko sanacijo, ki je stavbe neprodušno zatesnila.

»Aktualna tragedija covida-19 predstavlja priliko, da opozorimo na pomen čistega zraka v notranjih prostorih. Cel svet je zanemaril način širjenja covida-19 z aerosoli. Skrb za čist zrak bo morala postati podobna skrbi za čisto vodo,« je povedal.


 

»Glede pravne blaznosti smo v svetovnem vrhu«

Mitja Lenassi, predsednik matične sekcije strojnih inženirjev, je potrdil, da je energetska učinkovitost povečala zatesnjenost objektov, nujno pa je, da je mehansko prezračevanje integrirano v sodobne oziroma renovirane stavbe. V Sloveniji tega standarda v smislu obveze sicer še ni, je povedal. 

Tudi predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva Gregor Pečan je opozoril, da so postali prezračevalni sistemi v šolah vroča tema. Epidemija je potegnila na plano vse težave prezračevanja in tudi zastarelega pravilnika, ki ga regulira. Kjer so bile stavbe energetsko sanirane, je sedaj katastrofa, je opozoril.

»Če bi začeli z desetminutnim zračenjem vsako uro, kot so ga uvedli Nemci, bi starši takoj protestirali,« je prepričan. »Že zaradi nošnje mask imamo 13 ustavnih presoj, glede pravne blaznosti smo v svetovnem vrhu.«