Zoran Poznič potrjen za ministra za kulturo

Zoran Poznič je novi minister za kulturo. Potem ko se je v začetku tedna predstavil na pristojnem parlamentarnem odboru in dobil večinsko podporo, so ga danes podprli tudi na seji državnega zbora, kjer je za kandidata glasovalo 47 poslancev, 19 jih je bilo proti. Le v SDS so podporo Pozniču izrecno odrekli, v Levici in NSi pa so se odločili, da kandidatu »ne bodo nasprotovali«.

Predsednik vlade Marjan Šarec od Zorana Pozniča »pričakuje veliko« in sicer »zagon in predloge, kako do nujnega preboja«. To velja tako za področje sprejemanja novih zakonov kot tudi ureditve odnosov na ministrstvu za kulturo, kjer bi se morali zaposleni »zazreti vase, da bo prednost pred pritoževanjem imelo delo in da bo zgodbe o skrhanem zaupanju zamenjala prizadevnost«. Šarec je ob tem izrazil tudi upanje, da se »umaknejo vsi anonimni ali samozanikani krogi, da ne rečem lobiji, ki se v želji po denarju in vplivu gnetejo okoli Maistrove«, saj »ni vse zlato in umetnost, kar se sveti«.

Polemike o sovražnem govoru

Pred današnjo sejo državnega zbora se sicer v Levici še niso jasno opredelili, ali bodo Pozniča podprli. Vendar je Violeta Tomič, ki je tudi predsednica odbora državnega zbora za kulturo, v obrazložitvi glasov stranke poudarila, da ga »odlikuje odlično poznavanje razmer na področju kulture, zavzemanje za decentralizacijo, senzibilnost za problematiko ustvarjalcev«, poleg tega pa »ni pristaš elitizma v kulturi«.

Tomičeva je izrazila velika pričakovanja pri pripravi novega zakona o medijih. V Levici pričakujejo predvsem sankcioniranje tako imenovanega sovražnega govora in lažnih novic, saj naj bi se ta pojav pri nas »razpasel do vseh skrajnosti«. Tomičeva se je zato zavzela tudi za omejitev podeljevanja frekvenc tistim medijem, ki po njenem mnenju vzpodbujajo nestrpnost.

Ta tematika je sprožila tudi najbolj polemično razpravo. Alenka Jeraj (SDS) je poudarila, da drugačno mnenje ne more biti označeno kot sovražni govor, sicer pa je to področje že ustrezno urejeno v slovenski zakonodaji. Po njenem mnenju je očitno kadrovski bazen vladajoče koalicije prazen, saj se sedaj uveljavlja princip samokandidature, pogoj je le včlanitev kandidata v stranko.

Jerajeva je opozorila tudi na potencialni konflikt interesov pri razpisu Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, saj se je na razpis prijavil tudi kulturni zavod Delavski dom Trbovlje, kjer je bil Poznič direktor vse do imenovanja na ministrsko funkcijo. Tudi če bi se izločil iz odločanja, je po mnenju Jerajeve težko pričakovati, da bi si upali »člani komisije odreči podporo projektu, ki ga je pripravil minister«. Kritična je bila tudi do napovedanega imena državne sekretarke na ministrstvu za kulturo, saj je Tanja Kunaver bolj ali manj neznano ime, še zlasti pa se bi ji zdelo sporno, če bi – kot je bilo objavljeno v nekaterih medijih – mesto državnega sekretarja na tem ministrstvu zasedel novinar Dejan Karba.

Dejan Karba ne bo državni sekretar

Poslanec SD Samo Bevk je zagotovil, da Dejan Karba ni v igri za položaj državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo, sicer pa je v pristojnosti ministra, da si izbere sodelavce. Ministrskega kandidata, ki sodi v kvoto njihove stranke, je podprl, še zlasti pa je opozoril na pomen čimprejšnjega sprejema tako imenovanega zakona o kulturnem evru. Prejšnji, na podlagi katerega je kultura pridobila 95 milijonov evrov, ni v veljavi že od leta 2014, ob sprejetju novega pa bi v letih 2020–2026 za to področje zagotovili dodatnih 122 milijonov evrov, kar bi bilo še zlasti pomembno za projekte na področju kulturne dediščine in njene digitalizacije.