Znova čistimo Slovenijo (FOTO)

V organizaciji Ekologov brez meja in pod okriljem globalne pobude Očistimo svet prostovoljci po vsej državi znova čistijo Slovenijo. Po dveh akcijah v letih 2010 in 2012 naj bi bila tokratna, vsaj po navedbah organizatorjev, zadnja, saj je njihov cilj, da bo država ostala čista za vedno.

Kaže se, da je odpadkov precej manj kot v minulih čistilnih akcijah. A največja težava ostajajo gradbeni odpadki in razpršeno odvržena embalaža, je povedala Katja Sreš iz organizacijske ekipe Ekologov brez meja. Za odpravo težav z v naravo odvrženimi gradbenimi odpadki, ki predstavljajo približno polovico odpadkov na divjih odlagališčih, in embalaže, ki leži vsepovsod, bo treba po njenih ocenah v prihodnje vložiti še več naporov.

Težava embalaže pa je bolj kompleksna. »Izdelki so vse bolj embalirani, embalaža je vedno bolj kompleksno zgrajena. To kaže na težave pri pravilnem ločevanju odpadkov. V to, kako jih ločevati, bo treba vložiti še precej napora,« je dodala.



​Akcije, ki danes poteka v organizaciji Ekologov brez meja in pod okriljem globalne pobude Očistimo svet in v več kot 70 odstotkov slovenskih občin, se po prvih ocenah udeležuje manj prostovoljcev kot v prejšnjih. Razlog za to je, da je odpadkov na terenu precej manj in da se ljudje udeležujejo tudi tradicionalnih spomladanskih čistilnih akcij, je menila Sreševa.



V občinah, ki so se na tem področju dobro organizirale in angažirale, je ljudi veliko, kjer te pobude ni, jih je manj. Marsikje ne gre le za čistilno akcijo, temveč za lepšanje okolja nasploh. Veliko ljudi se je tudi samoiniciativno povezalo v manjše skupine in čisti okolico svojih bivališč, je informacije s terena povzela Sreševa. Akcijo podpira več kot 80 partnerjev in podpornikov. Slovenijo čistijo tudi znani Slovenke in Slovenci. 



Ministrstvo za okolje in prostor je v sklopu te akcije pripravilo ozaveščevalno medijsko kampanjo za dvig zavedanja o pomenu preprečevanja nastajanja oz. zmanjševanja količin odpadkov, ponovne uporabe in ločenega zbiranja odpadkov. Glavno sporočilo se glasi, da je odpadkov preveč, da ne sodijo v naravo in da moramo poiskati boljše načine za ravnanje z njimi, so sporočili z ministrstva.



Akcija Očistimo Slovenijo poteka pod okriljem globalne pobude Očistimo svet. V njenem okviru po vsem svetu ta konec tedna potekajo podobne prostovoljske akcije, glavna tema pa je boj proti plastičnim odpadkom. V pobudi sodelujejo predstavniki lokalnih oblasti in civilne družbe iz 130 držav, poteka pa 25 let.

Za bolj čisto Celje

Mesto, bregove Savinje, mestni gozd, otroška igrišča … je v Celju po prvih ocenah čistilo okoli 1200 ljudi, je povedala koordinatorica akcije Očistimo Slovenijo 2018 v Celju Alenka Avguštin. Dodala je, da je bil odziv prijetno presenečenje, podporo akciji je dalo občinsko podjetje Simbio, ki je pobralo vse vreče z odpadki.

Sproti so ločevali na plastiko in ostale komunalne odpadke, vreče pa so bile, žal, precej polne. Odpadki pa zelo raznovrstni, kot je povedala ena od udeleženk: »Čistile smo levi breg Savinje od Špice proti mostu proti Laškem. Toliko smo nabrale, da so nam morali prinesti dodatne vreče! Med drugim cel kup uničenih odej in blazin, pod njimi pa je kar gomazelo.« Druga udeleženka je dodala: »Pod kupom odpadkov sem ponesreči zagrabila za mrtvo podgano. Grozljivo.«



Akciji se je posebej pridružila Mestna četrt Nova vas, III. osnovna šola, atletski stadion so pomagali čistiti vojaki, posebna akcija pa je bila tudi v nekdanji drevesnici Vrtnarstva Celje, kjer si prizadevajo za ureditev drevesnega parka. Otroška igrišča so čistili otroci in starši, najbolj množično pa se je akcije udeležila Gimnazija Celje – Center (GCC). Za dijake so organizirali eno od obveznih delovnih sobot in združili akcijo z vsakoletnim projektom druženja generacij te gimnazije.

Dijaki so čistili mestni gozd, Celje ga ima namreč kar 94 hektarov, čistili območje ob drevesni hiši, tudi območje Celjske koče. Kot je dejal ravnatelj GCC Gregor Deleja, ekologijo v šoli zelo poudarjajo: »Gre za mnogo več kot le čiščenje in ločevanje odpadkov. V prvi vrsti gre za ekologijo odnosov. Gre za odnos, ki ga imamo do žive in nežive narave in tisti, ki se začne in konča prav z vsakim posameznikom, ki vedno šteje in vedno lahko naredi spremembo.«



Koliko odpadkov bodo v Celju zbrali, bo znano v ponedeljek.


 

Zemlja se jim je zahvalila s kraškimi čudesi

Zagorje - Kot bi mati Zemlja rekla hvala! Ko so jamarji, kinologi in krajani Kala ter Jablane v zagorski občini že sredi avgusta, ker niso vedeli, kakšno bo vreme v času akcije Očistimo Slovenijo, lotili brezna z debelimi sloji odpadkov, ki so se tam kopičili dolga desetletja, so imeli kaj videti. Pred njimi se je pojavila odprtina, ki je skrivala prekrasno najdbo: kraško jamo s tremi, tudi do dvajset kvadratnih metrov velikimi dvoranami, polnimi kapnikov. Doslej so iz brezna odstranili komaj desetino nesnage, med temi petnajst velikih vreč pločevink, kakšnih 30 kubičnih metrov je bo še treba ...

Alojz Klančišar, gonilna sila zagorskih kinologov in član domžalskega jamarskega društva Simon Robič, se ne bi čudil, če bi se izkazalo, da gre za desetmetrski sloj odpadkov, širok tudi do dva metra: »Desetletja so ljudje tja odlagali stare cunje, kadavre, zadnja leta tudi plastiko. Še živijo vaščani, ki vedo povedati, da je epidemija nekoč pokosila vse konje v vaseh okrog Šentlamberta in vse so vrgli v brezno, ki smo se ga lotili očistiti.« Imena jami še niso dali, saj pričakujejo, da dvorane, ki so jih odkrili, niso edine, da jih čakajo še globlja čuda, v njih pa - okostje medveda, po katerem bodo, če ga le najdejo, poimenovali jamo. Klančišar verjame vaški legendi, po kateri je nekdo medveda ustrelil na črno in odložil v brezno. Računa tudi na posluh občine, da jim financira precej drago opremo, saj se bo treba smeti v breznu poslej lotiti z žičnico, nato še z vrvno tehniko. Poleg tega je ta del zagorske občine - osameli kras na robu moravške doline - znan kot zaledje pitne vode: »Morebitno onesnaženje bi povzročilo neprecenljivo škodo.«



Sicer pa je danes domala celotno Zagorje čistilo mesto: kinologi, člani Rdečega križa, šolarji, krajani od Ravenske vasi do Mlinš ... Vreče in rokavice je nabavila in razdelila občina Zagorje, nekaj so jih dobili tudi od Ekologov brez meja. Vreče so v enakih barvah kot pokrovi zabojnikov na zbirnih otokih, tako da tudi z ločenim zbiranjem ne bo problemov. Koliko bo zbranih odpadkov, bo znano šele, ko jih bodo komunalci pobrali z zbirnih mest.
 
»Akciji Ekologov brez meja se vedno pridružimo, v vmesnih letih pa se samoorganizirajo civilne pobude ali pa pobudo prevzamejo krajevne skupnosti. Letos je čiščenje Slovenije mednarodno organizirano zadnjič, zato smo se v občini z vabilom k sodelovanju angažirali še bolj kot prejšnja leta,« je v imenu občine Zagorje povedala Nataša Jerman Rajh, ki meni, da se je marsikdo akciji pridružil že samo zaradi najave o zadnji množično organizirani vseslovenski akciji.
 

Preveč plastike

V Vipavski dolini in na Goriškem ima v tem času in lepem vremenu ob koncu tedna pričakovano prednost trgatev, kar pa niti približno ne pomeni, da na čistilni akciji ni bilo več kot dovolj prostovoljcev, osnovnošolcev, tabornikov, skavtov, gasilcev, študentov, kajakašev, jamarjev in še koga.

Zgolj v Novi Gorici so jih zjutraj našteli 250, ki so se razpršili po območju, ki bo očitno vedno rabilo dodatno pomoč za čistočo. »Ozaveščenost je boljša kot pred leti in divjih odlagališč praktično ni več. Smo pa zato zasičeni s plastiko in embalažo, zato je več možnosti, da vse to ostane v naravi. Majhne koščke mikroplastike najdemo povsod, bistveno več kot včasih,« ugotavlja novogoriška koordinatorka akcije Mojca Bernik. Njene besede so potrdili udeleženci akcije, ki jim je zmanjkalo prav vreč za plastiko. Zato je koordinatorka poudarila, da zgolj en dan akupne akcije ni dovolj za ohranjanje okolja: »Tudi ločevanje ni dovolj. Še več je treba narediti za ozaveščanje in predvsem zmanjševanje odpadkov.« Akciji so se pridružili tudi v zgornjem Posočju na Mostu na Soči in v Baški grapi.