Skoraj 600.000 Slovencev in Slovenk živi zunaj Slovenije, med njimi veliko takih, ki so v tujini šele desetletje ali dve in jih uvrščamo pod tako imenovani »beg možganov«.
Asef, ameriško-slovenska dobrodelna fundacija, v katero je vključenih že 50 slovenskih intelektualcev in profesorjev na 45 univerzah po svetu, s štipendijami omogoča ohranjanje stikov, jezika in prenos znanja v Slovenijo in iz nje, da bi namesto »bega možganov« dobili »kroženje znanja«.
»Četrtina vseh naših štipendistov, ki so prišli v Slovenijo, ohrani z njo trdne vezi, nekateri pa se tudi preselijo nazaj v Slovenijo in tu delo nadaljujejo,« je povedal dr. Jure Leskovec, ki vodi upravni odbor Asefa. Je izredni profesor za računalništvo na Univerzi Stanford v Kaliforniji, glavni znanstvenik na Pinterestu in raziskovalec v biohubu Chan-Zuckerberg. Tik pred epidemijo se je vrnil domov in – kot kaže zdaj – bo do nadaljnjega vodil skupino 40 znanstvenikov v Silicijevi dolini iz Slovenije.
V Sloveniji boljše kot v ZDA
»Z ženo sva prišla, ker sva se odločila, da bo rodila v Sloveniji. Eva Sofija je zdaj stara tri mesece in po spletu srečnih okoliščin, ki jih je prinesel covid-19, se imamo lepo, uživamo s starši, sorodniki, prijatelji. Raziskave, ki jih vodim, se po skypu in zoomu nemoteno nadaljujejo. Konec poletja bi se morali vrniti, a najbrž se ne bomo, saj so razmere v Sloveniji precej boljše kot v Kaliforniji,« je povedal 40-letni znanstvenik, ki je odšel pred dvema desetletjema na doktorat v ZDA in tam ostal.
Dr. Jure Leskovec je prišel v domovino zaradi rojstva hčere, v Kalifornijo pa se za zdaj ne bodo vrnili, saj so razmere v Sloveniji precej boljše.
Okrožje Santa Clara, kjer leži Stanford, ima – kot Slovenija – dva milijona prebivalcev, a vsak dan 300 na novo okuženih. »Giganti so zaprli vrata, univerza je zaprta, študenti so vsak v svoji sobi že štiri mesece,« je povedal.
V Ljubljani in v Londonu
Pandemija covida-19 je podobno »uslugo« naredila tudi slovenskemu profesorju molekularne nevroznanosti na University College v Londonu dr. Jerneju Uletu, ki je od Evropskega raziskovalnega sveta lani dobil 2,4 milijona evrov za raziskave možganov.
Poleg raziskovalnega laboratorija, ki ga ima že od prej v Londonu, je na Kemijskem inštitutu v Ljubljani osnoval še en raziskovalni laboratorij, v katerem – kot je povedal – ima že šest zaposlenih.
»Sem primer, ki kaže, da je beg možganov težko definirati. Raziskovali bomo v Londonu in v Sloveniji. V Sloveniji so epidemiološke razmere boljše kot v Londonu. Morda bo slovenska veja našega raziskovanja postala glavna. Prijetno je biti doma, lepo je biti s starši in prijatelji, pričakujemo pa tudi naraščaj,« je povedal 44-letni profesor Ule.
Pandemija covida-19 je »uslugo«, da je v Sloveniji, naredila tudi dr. Jerneju Uletu.
Kot predstavnika dobrodelnega sklada Asef, ki je začel delovati leta 2014, sta povedala, da sklad vsako leto omogoči izmenjavo v neformalnem izobraževanju 30 študentom: 20 jih iz Slovenije potuje v tujino, deset študentov slovenskih korenin pride iz tujine v Slovenijo.
Tu se je angažirala skupina profesorjev, ki pomaga študentom slovenskih korenin do znanja in bivanja v Sloveniji, prav tako pomagajo študentom slovenski profesorji, ki so se preselili v tujino v preteklosti.
Sklad pridobiva dobrodelna sredstva, na primer z gala večerjo v Kaliforniji in nekaterimi drugimi dogodki, 85.000 evrov na leto pa je primaknil prejšnja leta tudi vladni urad za zamejce po svetu. Letos je zaradi epidemije vse drugače.
Želijo ostati v Sloveniji
Na desettedensko poletno izobraževanje v Slovenijo bi moralo priti deset študentov, a so za zdaj le trije.
»Veliko poguma je treba, da si nekdo v času epidemije upa od doma,« je pojasnil dr. Leskovec.
Pravi, da se prilagajajo potrebam in željam vsakega študenta, torej povsem individualno. Nekateri so odložili čas prihoda v Slovenijo, nekateri se bodo izobraževali na daljavo.
Med letošnjimi študenti sta 21-letna Ana Vombergar in 20-letni David Turk iz Clevlanda v ZDA.
»Želim postati zdravnik in ostati v Sloveniji. Všeč mi je, da tu skrbite za svojo kondicijo, za svoja mesta, za druge ljudi, da jeste hrano z lastnega vrta,« je povedal David, ki se je vključil v delo laboratorija za genetiko na UKC Ljubljana. Slovenskega jezika se je naučil od starih staršev, ki sta se odselila iz Slovenije v ZDA po drugi svetovni vojni, od matere in tudi v društvu Slovencev v Clevlandu.
Nadia Magister, 31-letna modna oblikovalka in solopevka, pa prihaja iz Argentine. Asef ji je omogočil študij solopetja pri sopranistki Theresi Plut, kanadski Slovenki, ki se je že pred časom preselila v Evropo.
»Že nekajkrat sem bila v Sloveniji, a za krajši čas. Prihajala sem na poletne tečaje jezika, tu imam tudi tete in strice. Stari starši so nam dali občutek, da je tu naš dom. S Slovenijo sem povezana bolj kot s katerokoli državo na svetu, Slovenija je tudi v samem centru Evrope. Veliko možnosti je, da bom ostala tu,« je povedala Nadia.
Komentarji