Znana prva imena stranke Igorja Zorčiča

Igor Zorčič, nekdanji podpredsednik SMC in po javnomenjskih anketah eden najbolje ocenjenih politikov, je danes uresničil svojo napoved o samostojni politični poti. Na ustanovnem kongresu stranke Lide – liberalni demokrati so sprejeli program in izvolili organe stranke ter potrdili statut. Tako so opravili formalnosti, ki omogočajo tudi uradno registracijo stranke za nastop na aprilskih parlamentarnih volitvah.

Zakon o političnih strankah namreč določa, da stranko lahko ustanovi najmanj dvesto polnoletnih državljanov in državljank, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi.

Politična stranka je ustanovljena, ko je podpisana in overjena dvestota ustanovna izjava. Takrat je mogoče sklicati ustanovni kongres, na katerem izvolijo organe stranke ter potrdijo statut in program. Po kongresu pa je mogoče vložiti tudi vlogo za registracijo stranke.

Zorčič je napovedal povezovanje z drugimi strankami, bodisi pred volitvami bodisi po njih. Po Zorčičevih besedah je tako ustrojen tudi njihov statut. Ob danes izvoljenem predsedniku Zorčiču pa sta možna še dva. Ob volitvah članov v svet stranke so tam tudi »z namenom povezovanja« pustili odprta mesta.

Med znanimi imeni, ki so se mu pridružili, je tudi Lana Gobec, predsednica Društva informacijski center Legebitra, ki bo najverjetneje postala predsednica sveta stranke. Člani sveta pa so ljubljanska odvetnica Andrejka Ribnikar, predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar, David Dremelj, Štefan Skalar, Aleksander Pahor, Ivan Backović, Stanko Tomše, Marko Veselič in Eva Omerza.

»Skupaj z vami smo se za ta korak odločili, ker čutimo odgovornost in se zavedamo, da je trenutno stanje v politiki škodljivo za državljane in nedopustno za ugled države. In ker smo prepričani, da v trenutni ponudbi političnih strank številni državljani ne prepoznajo politike, ki bi odražala njihove vrednote in pričakovanja,« je v uvodnem nagovoru delegatom kongresa poudaril Zorčič. 

Po njegovih besedah danes v Sloveniji živimo v popolnoma razdvojenem in sprtem političnem ozračju, kar kaže, da glavni politični protagonisti, pa naj bodo v vladi ali opoziciji, ne znajo stopiti iz začaranega kroga medsebojnih obtožb, žaljivk in groženj, ki se nemalokrat rešujejo tudi na sodiščih.

Družbeno ozračje je zastrupljeno.

Štejejo zgolj obtožbe enih na račun drugih, ki jih lahko dnevno spremljamo po družbenih omrežjih. Politika je prežeta z

medsebojnimi zamerami, medstrankarsko sodelovanje je po večini stkano zgolj na trenutnih ali pričakovanih finančnih, kadrovskih in političnih drugih koristih, ne pa na skupni viziji razvoja Slovenije.

»Največjo odgovornost za to zagotovo nosi vladajoča koalicija, ki se je v koalicijskem sporazumu zavezala, da bo v ospredje postavljala vse tisto, kar nas v Sloveniji povezuje in združuje, ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro. Danes se tega nihče od vladajočih ne drži. Ukvarjajo se z razgradnjo neodvisnih medijev, policije, tožilstva, pravosodja. Ne spoštujejo zakonov, sprejetih v državnem zboru, po twitterju obračunavajo z državljani, s tujimi državniki in delajo škodo Sloveniji in njenemu dobremu imenu doma in v tujini. Na drugi strani tudi opozicija ne ponuja zadovoljive alternative. Zgolj nasprotovanje predsedniku vlade ali njegovi stranki, žuganje, s kom vse se posamezne stranke opozicije ne bodo pogovarjale, in opisovanje trenutnega stanja s težkimi besedami ni dovolj. To ni nič. To je lahko kritika, ni pa vizija,« je ocenil.

Zorčič je poudaril, da Slovenija zdaj ne potrebuje stranke preteklih zamer in tudi ne stranke pričaranih junakov.

»Smo alternativa vsemu slabemu. Nismo zgolj 'antijanša stranka'. Smo stranka, ki bo s trdim delom, umirjeno politiko in kulturnim dialogom pokazala in dokazala, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo (in ne zgolj en človek, ki ni vsemogočen), ki ne želi biti razdeljeno in ujeto v politično mrežo delitev na leve in desne ter na sovražnike in zaveznike iz preteklih vojn, temveč želi živeti v miru v državi enakih možnosti in priložnosti,« je med drugim še povedal v nagovoru delegatom ustanovnega kongresa.

 Kdo so in v kaj verjamejo?

»Liberalni demokrati smo državljanke in državljani, ki verjamemo v osebno svobodo, odprto družbo, svobodno gospodarsko pobudo, družbeno pravičnost in kulturo dialoga. Spoštujemo liberalno politično tradicijo, a se hkrati zavedamo, da je liberalne demokratične vrednote treba nadgraditi z odgovornim odnosom do okolja in narave, pa tudi do soljudi. Zavzemamo se za krepitev najširšega družbenega sloja, t. i. srednjega razreda, ki žal vedno bolj izginja, ter za zaščito najbolj ranljivih. Podpiramo močno gospodarstvo kot generator blaginje in socialne države po meri državljanov,« so zapisali v uvodu povzetka svojih programskih prioritet, ki jih nasljavljajo s ključnimi zavezami za normalizacijo Slovenije.