Življenje na podeželju mora biti enako kakovostno kot v mestu

Evropski kmetijski ministri, ki so drugi dan neformalnega srečanja na Brdu pri Kranju razpravljali o krepitvi dialoga med urbanimi in podeželskimi območji, so se zavzeli za novo opredelitev družbene vloge podeželja, ki ga je treba podpreti v vsej njegovi raznolikosti.

Ministri so v razpravi izpostavili številne izzive, pomembne za razvoj podeželja. Eden ključnih je infrastrukturna povezljivost podeželskih območij in izenačenost z urbanimi naselji, bodisi ko govorimo o cestni infrastrukturi, internetni infrastrukturi, zdravstvu, šolstvu ali kulturi. »Podeželje je treba približati mestom na način, da je življenje tam podobno, enako ali celo bolj kakovostno kot v mestnih središčih,« je navedel eno glavnih ugotovitev razprave gostitelj neformalnega srečanja kmetijski minister Jože Podgoršek.
 

Denar za kmetijstvo je treba iskati tudi zunaj skupne kmetijske politike

Po drugi strani je treba vnašati v podeželje nove tehnologije in prakse, ki bodo preprečile negativen vpliv kmetijstva na podeželska območja in njihove prebivalce, meni Podgoršek. Ministri so poudarili tudi pomen različnih finančnih virov za razvoj kmetijstva, ne zgolj skupne kmetijske politike in programa razvoja podeželja, temveč tudi sklada za okrevanje in odpornost ter kohezijskega sklada.

Podgoršek je opozoril tudi na različne trende pri praznjenju evropskih podeželskih območij. Nekatere države imajo še vedno zelo dobro poseljeno podeželje. Drugje se soočajo z demografskimi puščavami, kjer ljudje več ne živijo.



Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski je spomnil na dolgoročno vizijo za evropska podeželska območja do leta 2040, sprejeto konec junija letos, ki omenja pomen kmetijstva za trajnostni razvoj podeželskih območij. Ta je po njegovem pomembno vodilo za države, ki pripravljajo strateške načrte skupne kmetijske politike, da bi moralo biti več sinergije med različnimi politikami.

Wojciechowski je izpostavil, da procesi v kmetijstvu močno vplivajo na podeželska območja. Koncentracija kmetijske proizvodnje v nekaterih sektorjih na primer lahko vpliva na izseljevanje s podeželja. »V zadnjem desetletju smo izgubili okoli štiri milijone kmetij, zlasti majhnih. To je posledica negativnih procesov transformacije evropskega kmetijstva, pa tudi negativnega vpliva kmetijstva na podeželska območja,« je dejal.
 

Kritika evropskih zelenih

Prav tako so močno povezani procesi na podeželskih in urbanih območjih. V javni razpravi pred formalno potrditvijo dolgoročne vizije za podeželje je bilo kot ena glavnih težav podeželja izpostavljeno pomanjkanje javnega prevoza. To vpliva tudi na urbana območja. Ljudje, ki živijo na podeželju, morajo za potovanje v mesto uporabljati osebni avto, posledica tega pa je več prometa in emisij, ki slabo vplivajo na življenje ljudi v mestih, je ponazoril Wojciechowski.

Na razpravi so sodelovali tudi predstavniki dveh najmočnejših interesnih skupin za evropske kmete, organizacije Copa-Cogeca, ki zastopa evropske kmete in zadruge, ter Ceja, ki zastopa mlade kmete. Poudarili so pomen razvoja podeželja, vlogo žensk in predvsem mladih na podeželskih območjih.

Ob številnih pohvalah za dobro organizacijo dogodka pa si je minister Podgoršek prislužil tudi kritiko. Evropska zelena stranka je na twitterju zapisala, da jih je razočaral, ker je na srečanje povabil »kmetijske lobije, ne pa zelenih nevladnih organizacij. Kmetje so na prvi bojni črti klimatske in biodiverzitetne krize, zato je dialog nujen. Upamo, da se bomo z ministrom Podgorškom srečali še pred naslednjim zasedanjem sveta za kmetijstvo in ribištvo, kot je predlagal.«